Ezekiel 20 (TOMA)
1 Kona dɔfelasiɛi ma alu dɔɔlusiɛi ma volo puugɔi ma, Izilayɛle ɠɛwolai tanigaani ti ʋaani ti gàazaɠa, ti Ɠɔoɠɔ GALAGI yiimai ɠwɛɛ. Ti zeini kàkala. 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni pɔ̀, é ɠɛ mà: 3 «Ɗa ʋe, zunui, ɓɔɛ Izilayɛle ɠɛwolaiti pɔ, ɗa ɠɛ ti ma: ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa: Wo yiilɔɔʋɛ ʋaazu gàazaɠasu? Eɠɛʋelei gè vulua la ga ɠite, gè la vaa bu, wo ʋa gaazaɠa!› Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 4 «Ɗa ʋe, zunui, ta-lukpɔi ɠaaleʋe! Mina inɛinɛ è naa ɠɛ! Ti-mɛmɛwolani ta luʋa ʋele ɲɔiti, kɔzɔba vaiti ti ti ɠɛɛni, ti ɠula kɛlɛma! 5 Ɗa ɠɛ ti ma: ‹Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa: Siɛgi zu gè yiimazeɠeni la ga Izilayɛle, gè minazeɠeni Zakɔɓe mavofodaiti pɛ bɛ. Gè ɓɔɠɔ lɛɛni ga tiye Ezipete yooi zu, gè minazeɠe ti ʋɛ, gè ɠɛ ti ma: Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI. 6 Naama volo ná, gè yeewuzeɠeni, gè ɠona ti ʋɛ, ga nà ti ɠulazu Ezipete yooi ʋa, gè lo ti luɠɔ, ti li zooi naa zu nii gè kɛʋele ɓɛtɛai ti ʋɛ, ʋɛ nɔnɔi ta kɔin gulɔi ʋooʋaai ná, pagai zooi pɛ ba. 7 Gè ɠɛni ti ma: Wo pɛ à kɔzɔba vaiti pili ya wo ɠaazulogai ti ʋa, à mina mɔ ɓɔɠɔ ɠɔzɔ pɛ ga Ezipete ɠɔɔɠɔ gani nɔɠɔiti kɔɔ vai. Nà ɠa gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI. 8 « ‹Kɛlɛ ti ɓakani zèa, ti la ɠɛni kɛɛni ti ʋa ɠolo bɛ̀. Ti tanɔpɛ ge la ɠɛni ɠɛlɛni kɔzɔba ɠalagiti ba ti ɠaazuloni ba, ti la ɠɛni ɠɛlɛni Ezipete ɠɔɔɠɔ gani nɔɠɔiti ba. Gè ɠigaiziɛni ga gè nà-ziiɠaawanai yei ti ma, gè zeeli kwɛgi ma Ezipete yooi nɔ zu. 9 Anɛɛ naa ʋe, dàaseigi maaʋele ɠa gè la naa ɠɛɛni la, ga tɔ̀ɠɔi a ʋa ɠoloɠolo zii ɠiligiti zea ti zeini ti zaama, mazɔlɔɔ gè ɓɔɠɔ lɛɛni ga tiye zii ɠiligi naati gaazu, ga nà ti ɠulazu Ezipete yooi ʋa. 10 Gè ti ɠulani Ezipete yooi ʋa, gè li ga tiye teʋebai zu. 11 Gè nà-tɔgiti feeni ti ya, gè nà-deveiti dɛɛni ga tiye, niiti ti zo fai zobo feezu nuiti bɛ, ti zɛnvui wo ga ti maaʋele. 12 Gè nà-dooɠo foloiti feeni ti ʋɛ, ti ɠɛ ga kpɔfaamai ma ʋoogi gi yɔɠɔzu, ga ti suɠwɛɛ ga nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, é ti ɲadesu. 13 « ‹Kɛlɛ Izilayɛle nuiti ti wuzeɠeni dàalɔɠɔma teʋebai zu. Ti la ɠɛni ziɛni ga nà-tɔgiti, nà-deveiti ti ʋɛlɛʋɛlɛni ti ɠaazu, niiti ti zo fai zobo feezu nuiti bɛ, ti zɛnvui wo ga ti maaʋele. Ti ɠɛni nà-dooɠo foloiti maaɲɛɛi ʋuuzu ma ga kɛʋele ɲɔu. Gè ɠigaiziɛni mɔnɔ ga gè nà-ziiɠaawanai yei ti ma teʋebai zu, gè ti-ma zuwu ɠaaleʋe. 14 Kɛlɛ dàaseigi ɠa gè luani la, ga tɔ̀ɠɔi a ʋa ɠoloɠolo zii ɠiligiti zea, niiti gè ti ɠulani Ezipete yooi ʋa ti ɠaazu. 15 Nà ɠa gè yeewuzeɠeni, gè ɠona ti ʋɛ teʋebai zu, ga gè la mɔ loga ti luɠɔ, gè ʋa li ga tiye zooi zu gè feeni ti ʋɛ, ʋɛ nɔnɔi ta kɔin gulɔi ʋooʋaai ná, pagai zooi pɛ ba. 16 Gè naama ɠonai woni, tɔɔzei ti la ɠɛni kɛɛni ti ʋa nà-deveiti so, ta nà-tɔgiti, ti ɠɛni nà-dooɠo foloiti maaɲɛɛi ʋuuzu ma, ta-ɠɔɔɠɔ gani nɔɠɔiti faa ɠa é ʋilini ti-yii ʋolu. 17 Kɛlɛ ti maawɔin ɠa é sòni gola, gè la ti ɠoloɠoloni, gè la ɠɛni ti-ma zuwu ɠaaleʋeni teʋebai zu.› » 18 «Anɛɛ naa ʋe, gè ɠɛni ti-lointi ma teʋebai zu: ‹À mina ziɛ ga wo-ɠɛɛni ta-lɔgiti, ta ta-leveiti ti ti ɓɛtɛni ɓɔɠɔ ʋɛ, à mina ɓɔɠɔ ɠɔzɔ ga ta-ɠɔɔɠɔ gani nɔɠɔiti kɔɔ vai. 19 Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI. À ziɛ ga nà-tɔgiti, wo ɠolo nà-deveiti bɛ. 20 À dooɠo foloi maaɲɛ, é ga kpɔfaamai ade yɔɠɔzu, poogi à ɠwɛɛ da ga nà ɠa gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.› 21 «Kɛlɛ dointi ɓalaa ti ɓakani zèa. Ti la ziɛni ga nà-tɔgiti, ti la nà-deveiti soni, niiti ti zo fai zobo feezu nuiti bɛ, ti zɛnvui wo ga ti maaʋele. Ti nà-dooɠo foloiti maaɲɛɛi ʋuuni ma. Gè ɠigaiziɛni naazu ga gè nà-ziiɠaawanai yei ti ma, gè nà-ziiɠaawanai lɛ ga tiye teʋebai zu. 22 Anɛɛ naa ʋe, gè yeezeɠeni ma, gè la naa ɠɛɛni, dàaseigi maaʋele ma, tɔ̀ɠɔi a ʋa ɠoloɠolo zii ɠiligiti gaazu, niiti gè ti ɠulani Ezipete yooi ʋa ti ɠaazu. 23 «Kɛlɛ anɛɛ naa ʋe, gè yeewuzeɠeni, gè ɠona ti ʋɛ teʋebai zu, ga nà ti vazasu nuɓusɛiti saama, zou ɠiligiti su. 24 Gè ɠonani, tɔɔzei ti la ɠɛni nà-deveiti soni, ta nà-tɔgiti, ti nà-dooɠo foloiti maaɲɛɛi ʋuuni ma, kɛlɛ ti-ɠɛɛni ta-ɠɔɔɠɔ gani nɔɠɔiti nɔ ɠa ti ʋilini ti-yii ʋolu. 25 Naa ɓalaa ɠa é kɛɛni, gè tɔgiti feeni ti ya, é la faa ʋaa ti ma, gè deveiti fe ti ya, ti la ɓena zoo ti ʋa zɛnvui wo ga ti maaʋele. 26 Gè ti ɠɔzɔni ga ta-vebɛaniiti, nii é ɠɛni ga ti-loun mɔungiti gala vai ga zalaɠai. Naa ti lɔɔni kidaaʋili golai zu, ti suɠwɛɛni naazu ga nà ɠa gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI. 27 «Naa ɠa é ba, ɗa ʋe, zunui, ɓɔɛ Izilayɛle nuɓusɛiti pɔ, è ɠɛ ti ma: ‹Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa: Wo-mɛmɛwolani ti ɓaaɠoni mà, ti ɓɔɠɔ lɛ ga wooʋalada nuiti tètema. 28 Gè loni ti luɠɔ, gè li ga tiye naama yooi zu, gè ɠonani ga nà feezu ti ya. Ti gizeiti pɛtɛni miná, ta gulu wolaiti ti ɠaaɓiiliai. Miná ɠa ti ta-zalaɠaiti kulani ná. Ti zìiɠaawana vaiti kɛɛni ná, ta-vebɛani vaiti su, ta zalaɠaiti ti makugi nɛai, ta dɔɔ zalaɠaiti ti ɠɛni ti ʋuuzu ya. 29 Gè ɠɛni ti ma: Zalaɠa ɠula adaʋɛti wa ɗa li náti, naati ta ga leeni? É zo naama yee ma eyɛsu za, naama adaʋɛti daasei ka ga zalaɠa ɠula adaʋɛti.› 30 «Naa ɠa é ba, bo Izilayɛle nuɓusɛiti ma: ‹Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa: Wo la ɓɔɠɔ ɠɔzɔzu nɛi ɓaa, ga wo-mɛmɛwolani kɛʋele? Wa bɛ̀ ga wooʋalada nuiti, wa koloɠologi ɠɛɛzu siɛgi zu wo ta-ɠɔɔɠɔ gani ɲɔiti dɛbizu la! 31 Niizu niina, wa ɓɔɠɔ ɠɔzɔzu, wa ʋaana ga zalaɠaiti ta wo wo-lointi kula ga zalaɠaiti kɔɔɠɔ gani nɔɠɔiti bɛ. Naa maaʋele ma, Izilayɛle nuiti, wa kaazu ga nà vaa bu, wo gàazaɠa? Eɠɛʋelei gè vulua la ga ɠite, gè la vaa bu wo ʋa gàazaɠa pɛ,› » Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 32 «Wa-ɠigaiziɛi wo bosu, naa la ʋaazu ɠɛɛzu, wo ɠɛɛzu ma: ‹Gá pɔ gi ɠɛ ga zooi zɔiti kɛʋele, gi ɠɛ ga zɔɔma nuɓusɛiti kɛʋele, gi ɗa kɔɔɠɔ ganigiti kɔ, ti ga guluiti ɓaa kɔtuiti.› 33 Eɠɛʋelei gè vulua la ga ɠite, nà masadai ɠɛ wo unda, gè sɛ̀bɛi ta nà-zobogi ɠula kɛlɛma, gè yeeɓe nà-ziiɠaawanai ʋa,» Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 34 «Nà wo ɠula nuɓusɛiti saama, gè wo ɠaalɛ ba, wo ɠula zooiti su, ʋɛti wo vazagai náti, gè sɛ̀bɛi ta nà-zobogi ɠula kɛlɛma, gè yeeɓe nà-ziiɠaawanai ʋa. 35 Nà li ga woye yɛ teʋebai zu, zɔɔma nuɓusɛiti gaazu ɠɔpoluma, ade lo ɠaazu, gè wo lukpɔ. 36 Ʋelei nɔ gè wo-mɛmɛwolani tukpɔni la teʋebai zu, Ezipete yooi ɠobaʋɛ, zekana nà kɛ la ga woye, wa ɓalaa,» Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é boga. 37 «Nà wo leʋe nà-tukpɔi wu, gè li ga woye ʋolu nà-minazeɠegi ʋɔ bɛ. 38 Nà kololala nuiti kula wo zaama, niiti ti wuzeɠeni dàalɔɠɔma. Nà ti ɠula zooiti ba, ʋɛti ti náti seikɔɠɔmai zu, kɛlɛ ti la ɠalega ma Izilayɛle yooi zu pɛ. Wa suɠwɛɛ naazu ga nà ɠa gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI. 39 «Wa ʋe, Izilayɛle nuiti, Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa: ‹À liina, wo wa-ɠɔɔɠɔ gani nɔɠɔiti dɛbi! Kɛlɛ naa ʋoluma, kɛni nɔ wo ɠolo bɛ̀, wo ɓe dàasei ɲadegai ɠoloɠolosu ga wa-vebɛaniiti wo ti ɠulazu ga zalaɠaiti kɔɔɠɔ gani nɔɠɔiti bɛ. 40 Tama Izilayɛle yooi zu nuɓusɛiti pɛ ta lɛbiyai ve bɛ̀ nà-gize ɲadegai ma, Izilayɛle ná-gize ɠaaɠoozagi ma. Nà yeezei wo wu miná ga pagɔ, gè bo wo ma ga wo ʋa ga anii pɛ pɔ̀ niiti wo ti veezu bɛ̀, ta wa-vebɛani mɔungiti, ani ʋagɔi kpein,› » Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 41 « ‹Nà wo ɠula nuɓusɛiti saama, gè wo ɠaalɛ ba, wo ɠula zooiti su, ʋɛti wo vazagai náti. Wa zìima eɠɛ gulɔ maku nɛɛnɛgi. Nà nà-ɲadedai ɠula kɛlɛma ga wo maaʋele zii ɠiligiti gaazu. 42 Wa suɠwɛɛ naazu ga nà ɠa gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, siɛgi zu gè ʋaazu la ga woye ʋolu Izilayɛle yooi zu, gè ma ɠona woni wo-mɛmɛwolani bɛ ga nà fe wo ya. 43 Miná ɠa wa ɠisiɛ ná wo-ziɛ ʋele wɔlɔmaiti su, ta wo luʋa ʋeleiti ti wo ɠɔzɔni. Wa lɛɠɛ ɓɔɠɔ zu, tɔɔzei faa ɲɔi pɛ ba wo kɛɛni. 44 Wa suɠwɛɛ naazu ga nà ɠa gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, siɛgi zu gè wo zosu da ɠana, dàaseigi maaʋele ma, gè la ʋaazu wo zosu ga wo luʋa ʋelei ta wo-ziɛ ʋele ɲɔiti, Izilayɛle nuɓusɛiti,› » Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.