1 Kings 22 (TOMA)
1 Kona saʋagɔ leʋeni, kɔɔ nɔpɛ ge la ɠɛɛni Izilayɛle nuiti ta Siili nuiti zɔɠɔzu. 2 Konagi zaʋasiɛi ma, Zuda masagi Zozafate yeini Izilayɛle masagi ɠoba. 3 Izilayɛle masagi ɠɛni ná-botiɠɛ nu wolaiti ma: «Wo kwɛni ga Lamɔte nii é Galaade yooi zu, toɠa ga adɔnɔ? Tama ada inɛinɛsu ga kula vai Siili masagi ya.» 4 É ɠɛni Zozafate ma: «Da liizu kɔɔɠɔzuʋɛ Lamɔte laalɔɠɔma Galaade yooi zu?» Naa ɠɛ ma: «De felegɔ da liizu, naa ʋɛɛ ɗa-nuiti ta nɔ̀nɔiti ba, ɗa-zooiti ta nɔ̀nɔiti.» 5 Naa ʋoluma Zozafate ɠɛni Izilayɛle masagi ma: «Nà è maanɛɛnɛzu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazaɠa lɛɛ dɛ.» 6 Izilayɛle masagi GALA goo wo nu unnaanigɔ (400) ɠɛɠala ɠaalɛɛni ba, é ti ɠaazaɠa ga: «Nà zoo nɛi gè li, gè kɔɔi ʋɛɛ Lamɔte ʋa Galaade yooi zu, ɓaa gè looɠo?» Ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Lɛ, Maliɠii ɠa dɔ masagi yeezu.» 7 Kɛlɛ Zozafate ɠɛni ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-GALA goo wo nui ta la mɔ ʋɛ, nu ʋa gaazaɠa ga tɔun maaʋele?» 8 Izilayɛle masagi gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nu ɠila nɔ ɠa niina é ʋoluzu, nii da zoo Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazaɠasu ga maaʋele, daa ɠa ga Misé, Yimila ná-doun zunui. Kɛlɛ wɔinzeɠeʋɛ mà, mazɔlɔɔ é la ɗa ga woo ʋagɔ nɔpɛ bo bɛ̀, kɛni woo ɲɔiti nɔ.» Zozafate ɠɛ ma: «Masagi mina ɓɔɛ ɠana!» 9 Izilayɛle masagi ná-botiɠɛ nu wolai gila tolini, é ɠɛ ma: «Li ɠani nɔ, è ʋa ga Yimila ná-doun zunui Misé.» 10 Izilayɛle masagi ta Zuda masagi Zozafate ɛsɛ maaɠilini ga ná-masa seɠeiti, ti zeini ta-kpɔkpɔgiti ga fiilɛi ɠa, Samali taa ziɠidaʋɛ, GALA goo wo nuiti ti ɗa kulakɛlɛma vaiti bo ti ɠaazu. 11 Kenaana ná-doun zunui Sedesiyase minɛiti kpɛtɛni ga kɔlui, é ɗa ɠɛ ma: «Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa: ‹Minɛi niiti ka è yɛsu Siili nuiti doɠazu ga tiye, eyɛsu è ti zuɠoloɠolo.› » 12 Naa nɔ ɠa GALA goo wo nuiti kpein ti ɠɛni bosu, ti ɗa ɠɛ ma: «Lɛ Lamɔte Galaade yooi zu, ɗa zobo sɔlɔɔ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa dɔ masagi yeezu.» 13 Keelai é liini Misé lolisu, é ɠɛni Misé ma: «GALA goo wo nuiti pɛ ti zoloogɛ ma ga ti masagi ná-faa ʋagɔi wo, ɗa ɓalaagi è-wooi maanɛɛʋɛ é zoloo tɔnɔi ma, ɗa ná-faa ʋagɔi wo.» 14 Misé gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gè ɠonaa Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, nii é vulua, ga nii nɔpɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI bosu mà, naa ɠa gè bosu.» 15 Seeliai ma masagi ʋɔ bɛ, naa gaazaɠani, é ɠɛ ma: «Misé, gá zoo nɛi gi li, gi kɔɔi ʋɛɛ Lamɔte ʋa Galaade yooi zu, ɓaa gi looɠo?» Naa ɠɛ ma: «Ungo, li, ɗa zobo sɔlɔɔ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa dɔ masagi yeezu.» 16 Kɛlɛ masagi kpɔɛi zeɠeni, é ɠɛ ma: «Nà yɛsu è maanɛɛnɛzu eyɛsu yeelɛ, è ʋa gaamai wo mà nɔ, é ɠula Ɠɔoɠɔ GALAGI la?» 17 Misé ɠɛni ma naazu:«Gè Izilayɛle nuiti kpein kaaʋɛ, ti vazagai gizeiti ma,ti ɠɛai eɠɛ baalagiti makɛ nu la ti ʋɛ.Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ma:‹Totuɠɔ la mɔ niima nuiti bɛ.Naa ɠa é ba, ɛsɛ pɛ ge ɠale ma dɔin ná-pɛlɛ wu.› » 18 Izilayɛle masagi zɛba é ɠɛ Zozafate ma: «Kɛbɛ gè bogɛ è ma ga zunui nii la ɗa ga GALA ná-kulakɛlɛma vaa ʋagɔ wo ga bɛ̀, kɛni ma ɲɔiti nɔ.» 19 Misé liini luɠɔ ga kpɔɛi zuɠulaa, é ɠɛ ma: «Woilo mu Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ma! Gè Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaaʋɛ zeini ná-masa kpɔkpɔgi ɠa, naazu geezu ɠɔɔʋɛbɛiti pɛ ti loni koba, zeezazu ʋelei ta kɔʋɛzu ʋelei. 20 Ɠɔoɠɔ GALAGI ti ɠaazaɠa ga: ‹Ɓɛ ɠa a zoo é Akaɓe yaava, nii a kɛ é li, é kɔɔi vala Lamɔte ʋa, Galaade yooi zu, é za kɔɔɠɔzuʋɛ?› Ɛsɛ ge ɗa ná-gooɠaaʋote fe. 21 Gaaɓelagi zu, zɛnvui ta maaɓuɠani, é lo Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, é ɠɛ ma: ‹Nɔ̀un nà zoo gè yaava.› Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ma: ‹Ɗa kɛɛzu ɠale?› 22 É ɠɛ ma: ‹Nà liizu gè zɛɛi lɔ ná-GALA goo wo nuiti kpein da.› Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ma: ‹Gaamazu ɗa zoo yaavazu, ɗa ziɛ ná wu. Liina, è kɛ ʋelei è bogai la.› » 23 Misé wooɠaaɓelani, é ɠɛ ma: «Naa ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI kɛai faaʋɛ bu ga zɛɛ yɛnvui ʋa é lɔ ɗa-ƓALA goo wo nuiti kpein su ti ʋɛ, mazɔlɔɔ é ɗa-undaaʋiligi levea.» 24 Naazu GALA goo wo nui nii daa ga Sedesiyase, Kenaana ná-doun zunui wuzeɠeni la, é Misé woizuloɠa, é ɠɛ ma: «Pelei ma ɓɛgele ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-Zɛnvui leʋegai la, é ɠula nɔ̀un su, é ɓɔɛ è ʋɔ?» 25 Misé ɠɛ ma: «Ɗa kwɛɛ voloi ɗa ɠɛ leʋeteʋesu pɛlɛiti bu ga è ʋa lɔɔɠu.» 26 Izilayɛle masagi niima levei veeni ná-botiɠɛ nui gila zea, é ɠɛ ma: «Misé zo, è li, è fe taa ɠundiɠii Amon ya, ta masagi ná-doun zunui Zoase. 27 Ɗa ɠɛ ti ma: ‹Masagi ɠɛ wo zunui nii lɔ kasoi ɠa, wo ɗa ɓului ta ziɛi tago nɔ ve zea, eyɛsu gè ɠale ma, gè zeɠe kɔɔɠɔzuʋɛ ga pagɔ ziilɛigi zu.› » 28 Misé zɛba é wooɠula, é ɠɛ ma: «Ni ɗa ɠalena ma ga ziilɛigi, naa ɠa ɠɛɛna Ɠɔoɠɔ GALAGI la ɓɔɛni ga màaʋele.» É ɠɛni ma ʋolu: «À woilo gòo ma, wɔi kpein wo ga nuɓusɛiti.» 29 Naama ziɛ su, Izilayɛle masagi ta Zuda masagi Zozafate ti lɛɛni Lamɔte Galaade yooi zu. 30 Akaɓe ɠɛni Zozafate ma: «Nà ná-seɠeiti maaleʋesu, gè li kɔɔɠɔzuʋɛ, ɗa ma, è ɗa masa seɠei loo ɠɔba.» Izilayɛle masagi ná-seɠeiti maaleʋeni, é li kɔɔɠɔzuʋɛ. 31 Siili masagi niima levei veeni kundiɠi ʋuusaʋagɔ maazu felegɔiti (32) zea, niiti ti ɠɛni kɔɔɠɔ wotoloiti unda, é ɠɛ ti ma: «À mina vala salaʋusu goiti ta kɔɔɠuluɓaiti ba, kɛlɛ Izilayɛle masagi ɠila nɔ ɠa wa vala ba.» 32 Kɔɔɠɔ wotolo ɠundiɠiiti ti Zozafate ɠaai ma, ti ɠɛ ɓɔɠɔ ma: «Izilayɛle masa kitei ɠanu.» Ti liini pɔ pelei ga ti vala ba. Kɛlɛ Zozafate ɓainni. 33 Kɔɔɠɔ wotolo ɠundiɠiiti ti kaai ma ga Izilayɛle masagi laade, ti zeɠeni polu. 34 Siili zalaʋusui gila ge ná-mɛɛin ʋilini ga kulafilibai, é lɔ kaka makɛ ɠɔɔɠɔ zɔɔlai zeidazuʋɛ yɔɠɔzu, é zeeli Izilayɛle masagi ma. Masagi ɠɛni naazu ná-kɔɔɠɔ wotolo ɓizɛ nui ma: «Daalati ga ze, ɠula ga ze kɔɔ lɔɓɔi ʋa, mazɔlɔɔ màawanaa.» 35 Kɔɔi ɓɔini naama voloi. Masagi yɛni loni ná-kɔɔɠɔ wotoloi zu Siili nuiti daawu, eyɛsu é za kpɔkɔi. Maawana ɲamai ʋuuni ná-kɔɔɠɔ wotoloi zu ná pɛ. 36 Kpɔkɔi, wooi ta ɠulani kɔɔʋɛbɛi pɛ saama, ti ɠɛ ma: «Ɛsɛ pɛ ge ɠalena ma ná-taazu, ɛsɛ pɛ ge ɠalena ma ʋɔ bɛ.» 37 Ʋele ɠana masagi zaani la, ti lii la Samali, ti maaɠulu miná. 38 Ti ɠɛai ma ma ɲamai gbazu ná-kɔɔɠɔ wotoloi zu Samali ɓoigi wu, gilɛiti ti ɠɛni ma ɲamai ɠɔmɔsu, koloɠolo anzanuiti ti ɗa maagba bu, Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi nii é boni, naa ʋilɛni su naazu. 39 Akaɓe ná-kɛɛwotii mɔtaiti, ta nii kpein é kɛɛni, see ɲiiga ʋɛlɛi é toni, ta taai niiti kpein é siɠigi loni ti ma, naati sɛʋɛʋɛ Izilayɛle masagiti ta-ɠɛɛwoti zɛʋɛi zu. 40 Akaɓe zaani. Ná-doun zunui Aɠazia ɠa é masadai ɠɛɛni potogi zu. 41 Akaɓe ná-kona naanisiɛi ma masadai zu Izilayɛle unda, Aza ná-doun zunui Zozafate zeini Zuda unda ga masagi. 42 Zozafate ná-konagi ɠɛni ga puusaʋa maazu lɔɔlugɔ (35), siɛgi zu é zeini la ga masagi. Kona ʋuufelegɔ maazu lɔɔlugɔ (25) ɠa é kɛɛni masadai zu Zeluzalɛme. Dee laa ɠɛni ga Azuɓa, Siliɠi ná-doun anzanui ɠɛni de. 43 É ziɛ ʋele ʋani ga kɛɛɠɛ Aza ɠɛʋele, é la zeɠeni naa ná-pelei tanɔpɛ ba, é ɗa Ɠɔoɠɔ GALAGI yiima vaiti nɔ ɠɛ. 44 Kɛlɛ é la ɠɛni zalaɠa ɠula adaʋɛti koloɠoloni, nuɓusɛiti ti ɠɛni dɛ zalaɠaiti kulazu, ti ɗa ansansegiti gala zalaɠa ɠula adaʋɛti. 45 Ziilɛigi ɠɛni Zozafate ta Izilayɛle masagi ti yɔɠɔzu. 46 Zozafate ná-kɛɛwotii mɔtaiti, ná-tɔɠɔɠula faiti ta kɔɔi niiti é ti ɠɔɔni, naati sɛʋɛʋɛ Zuda masagiti ta-ɠɛɛwoti zɛʋɛi zu. 47 É koloɠolo zunui mɔtaiti kulani zooi ʋa, niiti ti ɠɛni ná kaite kɛɛɠɛ Aza ná-siɛgi zu zɔli. 48 Masa nɔpɛ ge la ɠɛni Edɔme yooi zu, kɛni masagi ná-zou zɛʋɛ ɠundiɠii gila nɔ. 49 Zozafate ɓatoiti kpɛtɛni Taalasise ɗɛi ɠa, ga ti ɗa li Wofiil, ti ɗa ʋa ga zanugi. Kɛlɛ ti la zeelini pɛ, tɔɔzei ɓatoiti ti ɠɛni ɠoloɠolosu Ɛsiyon-Geeɓɛɛl. 50 Akaɓe ná-doun zunui Aɠazia zɛba é ɠɛ Zozafate ma: «De ɓɔsu de da-wotiɠɛ nuiti teʋe ʋɔɔma ɓatoiti su,» kɛlɛ Zozafate la ɠɛni kɛɛni. 51 Zozafate zaani. Ti maaɠuluni mɛmɛwolani ta-ɠabamaʋɛ, Davide ná-taa wolai zu. Ná-doun zunui Yolame ɠa é masadai ɠɛɛni potogi zu. 52 Zozafate ná-kona puugɔ maazu lɔfelasiɛi (17) ma masadai zu Zuda unda, Akaɓe ná-doun zunui Aɠazia zeini Izilayɛle unda ga masagi Samali. Kona felegɔ ɠa é kɛɛni masadai zu Izilayɛle unda. 53 É Ɠɔoɠɔ GALAGI wanama vai ɠɛɛni ga kɛɛɠɛ ta dee ɠɛʋele, ta Zeloɓoame Neɓate ná-doun zunui ɠɛʋele, nii é Izilayɛle nuiti diini kotoi ɠɛɛ vai ma. 54 É Ɓaale lɛbini, é nɔkɔ bu, é Ɠɔoɠɔ GALAGI yiiɠaawanani, Izilayɛle ná-GALAGI, eɠɛʋelei nɔ kɛɛɠɛ kɛɛni la.