2 Kings 23 (TOMA)
1 Masagi wooleʋeni ga Zuda ɠɛwolaiti kpein ta Zeluzalɛme geleiti ti ɠaalɛ ba koba. 2 Naa ʋoluma masagi liini Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi ma ɠoizuʋɛ, naa ʋɛɛ Zuda ta Zeluzalɛme nuɓusɛiti pɛ ba, zalaɠa ɠula nuiti ta GALA goo wo nuiti, nuɓusɛi pɛ, ɓolomadɔɠɔiti ta seizumaanɛgiti. Minazeɠe sɛʋɛi nii ti kaani Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi wu, é naa zu wooi ɠalani ti pɛ gaazu. 3 Naa ʋoluma é loni kpɛdɛgi ɠobaʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi laaʋɛ, é minazeɠegi niinɛ ti yɔɠɔzu ta Ɠɔoɠɔ GALAGI, é minazeɠe ga toɠa ɠɛ ga wooɠɛɠila nu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é ɠolo naa ná-deveiti bɛ, ta ná-tɔgiti, naa ʋɛɛ ná-kalagiti ba ga yii pɛ, ta é sɛʋɛi naa zu vaiti kpein pilɛ kɛɛwotii zu. Nuɓusɛi pɛ ge lɔɔni minazeɠegi naa zu. 4 Masagi ɠɛni zalaɠa ɠula ɠundiɠi wolai Yilikiya ma, ta zalaɠa ɠula nui zɔiti, naa ʋɛɛ pɛlɛla makɛ nuiti ba, ti sɔɔlaiti kpein kula Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi wu, niiti ti ɓɛtɛai Ɓaale ta Asela ta aniiti pɛ ti volozu geeɠɔlɔgi zu ta-vaa ma. Ti ti ɠulani Zeluzalɛme ʋa, ti ti ɠala Sedelɔn pɛtugi zu, ti li ga ma yuʋui Ɓetɛle. 5 Kɔɔɠɔ gani zalaɠa ɠula nui niiti kpein Zuda masagiti ti ti zeini Zuda laa wolaiti su, ta Zeluzalɛme ɠobaʋɛti, ga ti ɗa ansansegiti gala zalaɠa ɠula adaʋɛti, masagi ti pɛ kulani ti-losuʋɛti. Niiti ɓalaa ti ɠɛni ansansegiti galazu Ɓaale ta foloi, ta alugi, ta somideɠaiti bɛ, ta aniiti pɛ bɛ ti volozu geeɠɔlɔgi zu, é naati kulani ná. 6 É sale wului ɠulani Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi wu, ti lii la Zeluzalɛme ʋoluʋelei, Sedelɔn pɛtugi zu, ti gala, é ɠɛ nɔ ga zuʋui, ti ma yuʋui ʋili ya bɛbɛ maaɠulu yeɠei zu. 7 Masagi koloɠolo nuiti ta-ʋɛlɛiti goloni ɓalaa, niiti ti ɠɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi ma ɠoizuʋɛ, ta ʋɛti anzanuiti ti ɠɛni seɠe zuɠoozagiti fɛlɛzu ná sale wului ʋɛ. 8 É zalaɠa ɠula nuiti kpein tolini, ti ɠula Zuda laa wolaiti su. É zalaɠa ɠula adaʋɛti kɔzɔni, ʋɛti zalaɠa ɠula nuiti ti ɠɛni ansansegiti galazu náti, é zo Geɓa, é ʋa Ɓeel-Seɓa. É zalaɠa ɠula adaʋɛti goloni, niiti ti ɠɛni taaiti ma ziɠidaʋɛti, ma un ge daa ma mɛɛ ga taa ɠundiɠii Zozuwe nɔnɔ ma ziɠidaʋɛ, nii é nu ɠɔʋɛzu ʋelei taa ziɠidaʋɛ letegi. 9 Ti la ɠɛni vaani bu ga zalaɠa ɠula adaʋɛti ma zalaɠa ɠula nuiti ti ʋa boti nɔpɛ kɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-zalaɠa ɠulazuʋɛ nii é ɠɛni Zeluzalɛme, ti ɠɛni ɓului nɔ miizu, nii lɛʋɛ la su, ta ti-wɔɔla zalaɠa ɠula nui zɔiti. 10 Masagi Tofɛte abu laazuʋɛ ɓalaa kɔzɔni, nii é ɠɛni Ɓɛne-Ɠinɔme ʋɛtugi zu, nii a kɛ nu nɔpɛ ge mina mɔ ná-doun zunu ɓaa ná-doun anzanu ɠala ná abui zu ga zalaɠai Mɔlɔke lɛbi vaa zu. 11 É sooiti kulani Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi ma ʋɛlɛlaʋɛ, niiti Zuda masagiti ti ʋilɛni ná foloi ʋɛ, botiɠɛ nu wolai Natan-Melɛke ɲii ʋɛlɛi ɠobaʋɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi ma ʋɛɛbaiti bu, é foloi ná-wotoloiti gala. 12 Masagi zalaɠa ɠulazuʋɛti goloni, niiti Zuda masagiti ti ti loni Aɠaze ná-pɛlɛi maazuʋɛ dooɠo bosuʋɛ, ta niiti Manasé ti loni Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi ma ɠoizu felegɔiti. Kpegai ma ga ti zuɠaleɠale, ti liini ga ma ɓulukpulu koiti, ti ti ʋili ya Sedelɔn pɛtugi zu. 13 Masagi zalaɠa ɠula adaʋɛti kɔzɔni, niiti ti ɠɛni Zeluzalɛme ɠoba, faa zuɠoloɠolo gizei ʋa lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazu ʋelei, niiti Izilayɛle masagi Salomɔn ti loni Asetaate ʋɛ, Sidɔn ta-ɠɔzɔba ɠɔɔɠɔ gani, ta Kemɔse ʋɛ, Moaɓe nuiti tɔnɔi, naa ʋɛɛ Amɔn nuiti ta-ɠɔzɔba ɠɔɔɠɔ gani Milikɔme ʋa. 14 É sale ɠɔtuiti kpezeɠele, é sale wuluiti teʋe ga, é ti-losuʋɛti daave ga nu ɠaeiti. 15 Ʋele nɔ ɠana Zoziase kɛɛni la ga zalaɠa ɠulazuʋɛ nii é ɠɛni Ɓetɛle, ta zalaɠa ɠula adaʋɛ Zeloɓoame toni, Neɓate ná-doun zunui, nii é Izilayɛle lɔɔni kotoi zu. É zalaɠa ɠulazuʋɛ miná ɠoloni, é zalaɠa ɠula adaʋɛ ɠala, é kɛ ga fufiligi, é sale wului ɠala. 16 Zoziase latini, é wɛlɛ ʋolu, é kabaiti ka, ti ɠɛni ná gizei ma. É nuiti teʋeni, ti ʋa ga nu ɠaeiti, é ti ɠala zalaɠa ɠulazuʋɛ, é ná ɠɔzɔ ga naa, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI boni la, é ɠula GALA goo wo nui la, tɔɔzei naama wooiti ka é ti woni siɛgi zu masagi Zeloɓoame ɠɛni loni la zalaɠa ɠulazuʋɛ ɠakalaʋɛ fɛti ɠula ziɛgi zu. Zoziase latini, é Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-GALA goo wo nui naa ná-kabai ʋɛtɛ. 17 Naa ʋoluma é ɠɛni ma: «Kizɛsu ani ɓɛgele ɠanu gè kaazu?» Taazuʋɛ nuiti ti ɠɛni ma: «GALA goo wo nui nii é ʋaani é zeɠe Zuda, naa ɠabai ʋe, nii é niima wooiti boni niiti è ti ɠɛai za ga Ɓetɛle zalaɠa ɠulazuʋɛ.» 18 Masagi ɠɛni ti ma: «À zɛ ná, nu nɔpɛ ge mina vɔɔɠu ma ɠaeiti ba.» Ti unfema veeni GALA goo wo nui naa ma ɠaeiti bɛ, ta GALA goo wo nui zɔi ɓalaa ma ɠaeiti bɛ, nii é zeɠeni Samali. 19 Pɛlɛi niiti Izilayɛle masagiti ti ti loni zalaɠa ɠula adaʋɛti Samali laa wolaiti su, niiti ti ɠɛni ga Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-ziiɠaawanai ma ungi, Zoziase naati goloni ɓalaa. Ʋelei nɔ é kɛɛni la Ɓetɛle, zenɔ ɠana é kɛɛni la ga tiye. 20 É zalaɠa ɠula adaʋɛti ma zalaɠa ɠula nuiti pɛ paani, é ɗa ti ɠɔdaaleʋe ti ɓɔɠɔ zalaɠa ɠulazuʋɛti, é lati, é nu ɠaeiti gala náti. Kpegai ma, é ɠale ma Zeluzalɛme. 21 Masagi devei nii veeni nuɓusɛiti pɛ zea, é ɠɛ ti ma: «À Pake fɛtii ɠula, wo wa-ƓALAGI, Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi, eɠɛʋelei sɛʋɛai la minazeɠe sɛʋɛi nii zu.» 22 Kaipa Pake fɛtii naa ɠɛɠala la ɠɛni dɛ ɠulani, é zo siɛgi zu ma tukpɔɠaaleʋe nuiti ti ɠɛni masadai ɠɛɛzu la zooi unda, ta Izilayɛle ta Zuda masagiti ta-ziɛgi tanɔpɛ su. 23 Zoziase ná-masa fai ma ɠona puugɔ maazu lɔsaʋai (18) ma nɔ ɠa, ti Pake fɛtii naa ɠulani la Ɠɔoɠɔ GALAGI lɛbi vaa ma Zeluzalɛme. 24 Naa pɛ poluma, Zoziase gɔvɛ laawooleʋe nuiti kpein kulani Zuda yooi ta Zeluzalɛme ʋa, ta niiti gɔvɛiti ti ʋelela ʋele vaiti bosu ti ma, naa ʋɛɛ pɛlɛ wu zaleiti ba, ta zokosu zaleiti, ta GALA kwɛɛtala nuiti ta-ɠɔzɔba ɠɔɔɠɔ ganiiti kpein, nii a kɛ ɛsɛ pɛ ge ɠolo tɔ sɛʋɛi naa zu wooiti bɛ, nii zalaɠa ɠula nui Yilikiya kaai Ɠɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi wu. 25 Masagiti kpein ti leʋeni Zoziase luɠɔ, ta niiti kpein ti ʋaani tɔun poluʋele, tanɔpɛ ge la zɔlɔɔni, nii é ɠaleni ma Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ ga yii pɛ, ta zɛnvui pɛ, ta suvikɛi pɛ, ma nu ʋa Moize ná-tɔgi pɛ so ga Zoziase ɠɛʋele. 26 Anɛɛ naa ʋe, Ɠɔoɠɔ GALAGI la ɠɛni zeɠeni ná-ziiɠaawana wolai ʋolu, nii é ɠɛni zii ma Zuda laalɔɠɔma, tɔɔzei faaɠaaza golai naati kpein ba, niiti Manasé ziiɠaawanani ga tiye. 27 Naa ɠa é kɛɛni, é ɠɛni ma: «Nà Zuda ɓɛɛzu maaɠooza bà, ʋelei gè Izilayɛle ɓɛai la, nà ɠɛlɛzu Zeluzalɛme ʋa, nii gè ɠɛa yiimazeɠeni la, ta pɛlɛi nii gè minazeɠeni ga é ɠɛ ga sèi ʋɛlɛi.» 28 Zoziase ná-kɛɛwotii mɔtaiti, ta nii kpein é kɛɛni, naati sɛʋɛʋɛ Zuda masagiti ta-ɠɛɛwoti zɛʋɛi zu. 29 Ná-masa fai ma ziɛgi zu, Ezipete masagi Falaɠɔn Neko liini ga kɔɔi pɛɛzu Asiili masagi ʋa, é leʋeni ga ziɛ wolai Efelate ʋɔ pelei. Masagi Zoziase daaɠomini ga é pele leʋe tuɠɔ, kɛlɛ ti ɠomigai ma, Falaɠɔn paani Megido. 30 Ná-kɔɔɠuluɓaiti ti daani wotoloi gila su, ti seɠe Megido, ti lii la Zeluzalɛme, ti maaɠulu ná-kabai zu. Zooi zu nuɓusɛiti ti ná-doun zunui Yoaɠaze zeɠeni, ti gulɔi ziɛ ma, ti sei ga masagi kɛɛɠɛ ʋotogi zu. 31 Yoaɠaze ná-konagi ɠɛni ga puufele maazu saʋagɔ (23), siɛgi zu é zeini la ga masagi. Alu saʋagɔ ɠa é kɛɛni masadai zu Zeluzalɛme. Dee laa ɠɛni ga Ɠamutal, Liɓina nui Zelemi ná-doun anzanui ɠɛni de. 32 É Ɠɔoɠɔ GALAGI wanama vai ɠɛɛni ga mɛmɛwolani kɛʋele fai pɛ su. 33 Falaɠɔn Neko gilini ga kɔlu yɔlɔɠɔi Liɓila, Ɠamate yooi zu, naa ɠɛ ga ná-masa fai ɓelagi Zeluzalɛme. Falaɠɔn Neko maazoloo ganii laani zooi unma ga walii kilo waasaʋagɔ (3.000), ta zanugi kilo ʋuusaʋagɔ (30). 34 Falaɠɔn Neko Zoziase ná-doun zunui Eliakime zeini ga masagi kɛɛɠɛ ʋotogi zu, é naa laaseigi maavalibo ga Yeɠoyakime. É li ga Yoaɠaze Ezipete yooi zu, naa yɛ miná, é za. 35 Yeɠoyakime mului ɠulani ná-zooi zu nuɓusɛiti pɛ zea, nii a kɛ é naa leʋe nii Falaɠɔn maaloligai. Siɛgi zu ɛsɛ pɛ ge ɓeni la ga nɔnɔi ɠula, Yeɠoyakime walii ta zanugi zeɠeni, é teʋe Falaɠɔn Neko ʋɔ. 36 Yeɠoyakime ná-konagi ɠɛni ga puufele maazu lɔɔlu (25), siɛgi zu é zeini la ga masagi. Kona puugɔ maazu ɠila (11) ka é kɛɛni masadai zu Zeluzalɛme. Dee laa ɠɛni ga Zeɓuda, Luma nui Pedaya ná-doun anzanui ɠɛni de. 37 É Ɠɔoɠɔ GALAGI wanama vai ɠɛɛni fai pɛ su ga mɛmɛwolani kɛʋele.