Acts 27 (TOMA)
1 Tɛi ti ɓeni ga deve ga gi lɛ ɓatoi zu, gi li Itali yooi zu, ti Pɔle ta kasoɠa nui taɠiligaa veeni masagi Oguste ná-salaʋusu ɓulu kundiɠii ta ya, nii daaseigi ɠɛni ga Zuliuse. 2 Gi lɛɛni Adelamite ɓatoi gila su, nii é ɠɛni leʋesu ɓato losuʋɛti Azi yooi zu, gi liini. Alisitaake ɠɛni gi ʋa, Masedoane yooi zu nu ɠɛni de, ná-taazuʋɛ ga Tesalonike. 3 Poluma voloi gi zeelini Sidɔn. Tɛi Zuliuse ɠɛni ga nu ɓɔɠɔ Pɔle ʋɛ, é vaani bu ga naa li bɔɔlaiti pɔ bɛ, é kpɔba zɔlɔɔ ti ya. 4 Gi zeɠeni miná, gi ɗa ziɛ ga Sipele ɠake ɠobu ʋelei, tɔɔzei fiilɛi ɠɛni gi laaɠomisu. 5 Siɛgi zu gi Silisi ta Panfili ɓoloɗɛi ɓudɛni la, gi zeelini Miila, Lisi yooi zu. 6 Salaʋusu ɠundiɠii Alɛgezandili ɓatoi gila kaani miná, é ɗa li Itali, é gi lɛ naa zu. 7 Folo mɔinmɔin daawu gá-ɓatoi la ɠɛni ziɛzu valafala, gi wola ɓɔlɔni, gi ʋa zeeli Kenide taai ɠobaʋɛ. Tɛi fiilɛi la ɠɛni kɛɛzu gi ʋa li miná ʋelei, gi leʋeni ga Salemone ʋele, gi leʋe Kelɛte ɠake ɠobu ʋelei. 8 Gi leʋeni naama ɠake ɠobuʋɛ ga kpalai nɔ, eyɛsu gi zeeli adaʋɛ ta naa laasei ge ga «Ɓato Losu Ʋagɔi», Lasé taai ɠobaʋɛ. 9 Yeeɠɛɠala mɔinmɔin ge leʋeni ɠana, ɓato zu ziɛi ɠɛni liizu ga wola ɓaa, tɔɔzei zugi ma ziɛgi leʋeni niina. Naa ɠa é kɛɛni, Pɔle ɠɛni ti ma: 10 «Bɔ̀ɔlaiti, nà kaazu ga ni ada ɠɛna ade siɛi nii wo nɔ ti, faa zuɠoloɠolo mɔinmɔin ka ɠɛɛzu ga ɓatoi ta suɠasɔi, kɛlɛ ada ɓalaa ade undaa ɠa ɠɛ é ʋili.» 11 Kɛlɛ salaʋusu ɠundiɠii laani ɓato ɓizɛ nui ta ɓato kɛɛ nui la, é leʋe Pɔle wooi ʋa, é ɠɛni bosu. 12 Naa ʋoluma tɛi ɓato losuʋɛ la ɠɛni ʋani ga nu samai leʋe ná, nuɓusɛi bɔɔlɔzu zolooni ma ga gi zeɠe ná, ni toɠa zoo ɠɛɛzu gi zeeli Fenikise, Kelɛte ɓato losuʋɛ nii gaaʋotegai lɛkpɛma nu yeezazuʋɛ folo liizu ʋelei ma, ta lɛkpɛma nu ɠɔʋɛzuʋɛ folo liizu ʋelei ma, nii a kɛ gi samai leʋe miná. 13 Lɛkpɛmaʋɛ nu yeezazu ʋele viilɛ goi ʋaani fɛɛ, ti ɠisiɛni ga ti yiima vai laazeelia ti ʋɛ, ti kɔlu ɠapɔgi ɠulani ziɛi wu, ti li ga ziɛ zaama yooi Kelɛte ɠoba ʋelei. 14 Kɛlɛ su la ɠɛni ɠoozani, fiilɛ ɲɔi nii daaseigi ga «Elakilɔn», naa lokoleʋeni ziɛ zaama yooi maazu. 15 Fiilɛi ɓatoi zeɠeni ya, naa la ɠɛni zobo sɔlɔɔni fiilɛi ma, gi ɓɔɠɔ yɛni zea, é ɗa li ga giye. 16 Gi leʋeni ziɛ zaama you goi ta ɠoba, daaseigi ga Keloda. Tɛi é ɠɛni gi tago maalɔɔɠuzu, gi ɠaaɓaani kele gi kein koi mazɔlɔɔ. 17 Ti tɛai ma ɓatoi zu, ti kpɔba ʋele ɠaiziɛni, ti ɓatoi zaamaɠili ga galuiti. Tɛi ti ɠɛni luazu ga é mina ʋili ɲaɠae munɛmunɛgi zu, ti fiilɛ zuzo seɠei yeini, naa ɠa é kɛɛni ti ɓɔɠɔ yɛni fiilɛi ya, é ɗa li ga giye. 18 Poluma voloi, tɛi fiilɛi ɠɛni ɓatoi wo la ɲiikpisu, ti ná-kasɔi ɠilazu ʋilini ya kpoloɗɛi wu. 19 Foloi zaʋasiɛi, ti ɓatoi ɓizɛ zɔɔlaiti pilini ya kpoloɗɛi wu ga ti ɓɔɠɔ yeeiti. 20 Folo mɔinmɔin daawu nu la mɔ ɠɛni foloi ta somideɠaiti kaazu. Fiilɛi ɠɛni liizu ga zeeɠaaɓa nɔ kenein, gaaɓelasu kito nɔpɛ ge la mɔ ɠɛni gi ʋɛ, ga gá yɛ vulua. 21 Suɠoozani niina gi la daami wosu, Pɔle wuzeɠeni nuɓusɛiti saama, é ɠɛ ma: «Wo pɛtɛga, bɔ̀ɔlaiti, ga maanɛɛni ga wo woilo gòo ma, ade mina zeɠe Kelɛte, naazu ade ɠɛa ɠizosu niima maanɔɠɔi ta faa zuɠoloɠologi nii ma. 22 Kɛlɛ nà wo lɛnɛsu niizu ga wo zɛbɛzeɠe, wo tanɔpɛ ge la ʋalaga zɛnvui ma, kɛni ɓatoi nɔ ɠa é ɠoloɠolosu. 23 Za kpidii GALAGI nii gè zea ta gè dɛbizu, naa ná-geezuɠeelai gila maaɓuɠaʋɛ bà, 24 é ɠɛ mà: ‹Pɔle, mina lua, tɔɔzei kɛni è lo feya Sezaal ɠaazu, tɔ vɔlɔ ka GALA ge è-ziɛɲɔɠɔiti pɛ kaliva è ma, tanɔpɛ ge la zaa.› 25 Naa ɠa é ba, à zɛbɛzeɠe mu, bòaiti, tɔɔzei nɔ̀un daaʋɛ GALA da ga ʋelei bogai la mà, zekana é ɠɛɛzu la. 26 Kɛlɛ kɛni dɛ ade ʋili ya ziɛ zaama yooi gila su.» 27 Nii ɠɛni ga kpidi puugɔ maazu naanisiɛi (14), fiilɛ wolai ɗa li nɔ ga giye Meditelane ɓoloɗɛi ɠa, kua zaamai ɓato ɓizɛ nuiti ti gaaɠaani ga gi maaɓuɠa kakei ta ʋa. 28 Ti kɔɠɔ galui ʋilini ziɛi wu, ti ka ga buuɠoozaʋɛ ga mɛtɛlɛ ʋuusaʋagɔ maazu lɔfela (37). Gi ʋa lago li poun, ti pili mɔnɔ, ti ka ga mɛtɛlɛ ʋuufelegɔ maazu lɔsaʋa (28). 29 Kɛlɛ tɛi ti ɠɛni luazu ga ɓatoi mina loɠa kɔtuiti ba, ti kɔlu ɠapɔ naanigɔ ʋilini ɓatoi ɓoga ʋelei, ti ɓala ga wozai seɠema vai. 30 Tɛi ɓato ɓizɛ nuiti ti ɠɛni pɔ ga ti ʋela, ti ɠula ɓatoi zu, ti kein koi ʋilɛni ziɛi ɠa, eɠɛ ta ɠɛ liizu poun ga ti kɔlu ɠapɔgiti pili ʋelela ʋelei. 31 Pɔle ɠɛni salaʋusu ɠundiɠii ma ta salaʋusuiti: «Ni niima nuiti ti la yɛni ɓatoi zu, wo la mɔ ɠizoga.» 32 Salaʋusuiti ti kein koi ma ɠaluiti teʋeleʋeni naazu, ti ɓe ba, é loo bu. 33 Wozai seɠe ma la yɔɠɔzu, Pɔle ɠɛni nuɓusɛiti pɛ tɛnɛsu ga ti daamii wo, é ɠɛ ti ma: «Za ɠa ga folo puugɔ maazu naanisiɛi (14) wo ɗa maaɓɔungi wo, wo la dɛ daami nɔpɛ boni. 34 Nà wo maanɛɛnɛzu deɠɛmu ga wo daamii wo niina. Naa wola zoloogɛ wo ma, nii a kɛ wo ɠula ʋɛ, naa ʋoluma à la dà: Wo tanɔpɛ undeɠai ɠila kpalaa ge loa ya.» 35 É naa wogai ma, é ɓului zeɠeni, é mamagi ve GALA bɛ ti pɛ gaazu, é galeɠale, naa ʋoluma é tɔɔzei ga mia. 36 Zɔiti pɛ ti zɛbɛzeɠeni, ti tɔɔzei ga daamii woga. 37 Gɛi kpein gi ɠɛni ɓatoi zu, gi ɠɛni ga nu unfelegɔ puulɔfela maazu lɔzita (276). 38 Ti daamii wogai ma, ti ɓaa kpe, ti ta ɠulani ɓatoi ɠasɔi ma, moloi da ga ɓeleegi, ti ɗa naa ʋili kpoloɗɛi wu. 39 Siɛgi zu woza seɠeni la ma, ti la ɠwɛɛsu ɠaani kakei ʋa, ti wɛlɛni, ti ziɛ ɓekegi ta ʋɛtɛ ta ma ɲaɠaegi, ti ɠɛni ɠɛɛzu, ni ta zoo ti zɔ ɓatoi ʋa miná ʋelei. 40 Ti kɔlu ɠapɔgiti ma ɠaluiti teʋeleʋeni, ti naati zɛ ziɛi wu, ti yeeɓe gaamago ɓato ɓizɛ aniiti ba. Ti fiilɛ zuzo seɠei wuzeɠeni, ti tɛ, ti ɗa li ga kakei ma ʋele. 41 Kɛlɛ ti ziɠani ɲaɠae siɠigi gila ba, nii kpoloɗɛi ma veinfein felegɔi gaalɛai ba yɔɠɔzu, ti ɓata ná. Ʋelelaʋɛ ɓatani ba kpe é la ɠɛni ɲiikpisu, ʋoluzuʋɛ ɗa ɠaleɠale ga kpoloɗɛi ná-zeeɠaaɓaai. 42 Salaʋusuiti ti zolooni ma ga ti kasoɠa nuiti pɛ paa, naa ɠa a kɛ ta mina yɛ lasesu, é ʋa ʋela. 43 Kɛlɛ tɛi salaʋusu ɠundiɠii ɠɛni pɔ ga é Pɔle ɠizo, é la ɠɛni vaani bu, ti ʋa naama vai ɠɛ. É devei veeni ga zɔiti pɛ ti zoogai lasesu, naati ti ʋili ziɛi ɠa mɔunpa, ti kakei mazɔlɔɔ. 44 É ɠɛ zɔiti ti zei gulu zɛʋɛiti ma, ɓaa ɓatoi ma ɓulukpulugiti ma. Ʋele ɠana ɛsɛ pɛ ge kakei maazɔlɔɔni la ga pagɔ.