Jeremiah 44 (TOMA)
1 Wɛlɛ keela wooi ʋa Zelemi sɔlɔɔni Zuda nuiti pɛ faa ma, ti ɠɛni zeini Ezipete yooi zu, ti ɠɛni zeini Migedɔle, ta Taapanɛse, ta Mɛmefise, ta Patɔlɔse yooi zu: 2 «Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii, Izilayɛle ná-GALAGI wooi ɠaa: ‹Wo maanɔɠɔ vai kpein kaa, gè seini Zeluzalɛme ma, ta Zuda laa wolaiti. Za, ti ɠoloɠologa, nuɓusɛ la mɔ náti. 3 Tɔɔzei ta-laaʋeaiti ti zìiɠaawanani, ti faa ɲɔiti kɛ dàalɔɠɔma, ti ɗa zalaɠaiti kula, ti ɗa gala kiligiti dɛbi, anɛɛ ni ti la ɠɛni naati kwɛɛ, tiya-o, wa-o, wo-mɛmɛwolani ɓalaa. 4 Siɛnɔpɛ su, gè ɠɛni nà-botiɠɛ nuiti teʋesu wo ma, GALA goo wo nuiti, ga wo ɠɛlɛ kɔzɔba ɠɛɛwotiiti ba, niiti ti wɔinzeɠeai mà. 5 Kɛlɛ wo la ɠɛni woiloni, wo la ɠidaani ma, wo la zeɠeni wo-ziɛ ʋele ɲɔiti polu, anɛɛ wo ʋa ɓe zalaɠa ɠula vai ʋa gala kiligiti bɛ. 6 Nà-ziimaleʋei ta nà-ziiɠaawanaiti ti vukani, ti Zuda laa wolaiti gala, ta Zeluzalɛme taazuʋɛ ʋeleiti ti ɠoloɠologai, náti gaalɛiɗa, eɠɛʋelei nu kaazu la za.› 7 Niizu, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii, Izilayɛle ná-GALAGI, wooi ɠaa: ‹Leeni vaa zu wo wɔinni wo faa ɲɔu wolai ɠɛ ga ɓɔɠɔ? Wa pɔ ga wo Zuda yooi ma nuɓusɛiti bala zunuiti ma, ta anzanuiti, ta doungoiti, ta ɲiimiɓɔlegiti, eyɛsu nu mɔta ɠila kpalaa ge mina yɛ ná ɓaa? 8 Wa pɔ wo ɗa zìiɠaawana ga wa-ɠɛɛwotiiti, wo ɗa zalaɠaiti kula gala kiligiti bɛ niima yooi zu, Ezipete, ʋɛ wo ʋaai lɔɔɠuzu ná ɓaa? Wa pɔ wo ɓɔɠɔ ma zuwu ɠaaleʋe, wo ɠɛ ga nuiti ti voovoai, ɓaaɠula ti ma zii ɠiligiti saama eteai zu ɓaa? 9 Wo yeema ɓaa, faa ɲɔi ma nii wo-mɛmɛwolani ti kɛɛni, ta nii Zuda masagiti ti kɛɛni, ta faa ɲɔiti ti-anzaiti ti kɛɛni, ta wa ɓɔɠɔi wa-vaa ɲɔiti, ta wo-anzaiti tɔnɔi, faa ɲɔiti kpein wo ti ɠɛɛni Zuda yooi zu, ta Zeluzalɛme taazuʋɛ? 10 Zaaɠaza, ziizoolɛ go pa ge la ti ma, dɛ̀bi ɠi ge la ti ʋɛ, ti la nà-tɔ sosu, ta nà-deveiti gè ti veeni wo ya, wa-o, wo-mɛmɛwolani-yo.› 11 «Naa ɠa é ba, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii, Izilayɛle ná-GALAGI wooi ɠaa: ‹Nà ʋaazu maanɔɠɔi leʋesu wo ma, gè Zuda yooi ma nuɓusɛiti ma zuwu ɠaaleʋe. 12 Nà Zuda nui mɔtaiti seɠe, niiti ti deveai ga ti li, ti lɔɔɠu Ezipete yooi zu, ti pɛ ta za ɲɛgɛlɛin. Ta za ga kɔɔi Ezipete yooi zu, ɓaa pului, ti zuwuɠaaleʋe, é zo ɓolomadɔɠɔiti ma, é li seizumaanɛgiti pɔ. Ta za ga kɔɔi, ɓaa pului. Nuiti ta ɠɛ yeezulazu ga tiye kona wosuʋɛti, gaazuɗɛ ʋuu vaiti su, ta foovoo loozuʋɛti, ta ɓaaɠulama vaiti. 13 Nà wuzeɠe ti laalɔɠɔma, tɛiti ti liai zeizu Ezipete yooi zu, eɠɛʋelei gè wuzeɠeni la Zeluzalɛme nuiti daalɔɠɔma, ga kɔɔi, ta pului, ta ɗɔfɔ zeeɓɛi. 14 Zuda yooi zu nuɓusɛi mɔtai kpein ti ʋaai lɔɔɠuzu ʋɛ, Ezipete yooi zu, tanɔpɛ ge la ʋelaa, poolaba la woga ga tanɔpɛ, taɠila kpalaa ge la ɠalega ma ʋolu yeeta, Zuda yooi zu, é ʋa zei ná, kɛni kɔɔ ʋoolaba ɠilagila nɔ.› » 15 Zunuiti kpein ti ɠɛni kwɛɛ ga ti-anzaiti ti ɠɛni zalaɠaiti kulazu gala kiligiti bɛ, ta anzanuiti pɛ ti ɠɛni gaalɛba wolai ná zu, niiti kpein ti zeini Ezipete yooi zu Patɔlɔse, ti Zelemi wooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: 16 «Ɗa kɛɛzu eɠɛ ɗa ɠɛ ɓɔɛzu gi ʋɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI laaseigi zu. Gi la mɔ wɔinni gi ʋa woilo è-woo ma pɛ. 17 Nii gi minazeɠea la, naa nɔ ɠa gi kɛɛzu. Gá gulɔ maku nɛɛnɛgiti ta puya zalaɠaiti kula Asetaate ʋɛ, kɔɔɠɔ ganigi é ga Geezu Anzanu Masagi ʋɛ, eɠɛʋelei gi kɛɛzu la zaaɠaza. Gi-ɠɛɛni ti kɛɛni ɠana nɔ, ta gá-masagiti, ta gá-ɠundiɠi wolaiti, Zuda laa wolaiti su ta Zeluzalɛme taazuʋɛ. Daamianigi ɠɛni ʋooʋazu gi ya, gi ɠɛ gaanɛɛi zu, gi la ɠɛni maanɔɠɔ ɠwɛɛ. 18 Kɛlɛ kaipa gi looɠoni ansanse zalaɠa ɠula ʋa ta puya zalaɠai, gi ʋa ɗa fe Geezu Anzanu Masagi ya, gi ʋalaga anii pɛ ma, gi zuvikɛi ɓega kɔɔi ʋɛ ta pului.» 19 Anzanuiti ti nii woni mɔnɔ: «Siɛgi zu gi zalaɠaiti kulazu la Geezu Anzanu Masagi ʋɛ, gi-zinigiti ti la vaazu bu ɓaa? Tama ti suɠwɛɛ ga gá ɓuluiti kpɛtɛzu, ti ɠulaai ga tɔun, gá liizu ga dɔɔ zalaɠaiti pɔ.» 20 Zelemi ɠɛni nuɓusɛiti ma, zunuiti ta anzanuiti, tɛiti ti gooɠaaʋoteni ga: 21 «Zuda laa wolaiti su, ta Zeluzalɛme taazuʋɛ, wo zalaɠai tɛiti kulani miná, wa ɓɔɠɔi, wo-mɛmɛwolani, wa-masagiti, wa-ɠundiɠi wolaiti, ta nuɓusɛiti pɛ ti zooi zu. Gaama la ga naa ɓaa? Wa kaazu ga Ɠɔoɠɔ GALAGI la ɠizɛni su, ɓaa é yeema ɓaa? 22 Ɠɔoɠɔ GALAGI la ɠɛni ziɛni wo-zɔ ɲɔiti bu, kɔzɔba vaiti wo ɠɛni ti ɠɛɛzu. Wa-yooi ɠoloɠologa, suɠaalɛi, maayo ge zeɠe, nu la mɔ ná, eɠɛʋelei wo kaazu la za. 23 Niima maanɔɠɔi ɠa zeizu wo ma za, tɔɔzei wa zalaɠaiti kulazu gala kiligiti bɛ, wo ɠɛa ga sɔba nuiti Ɠɔoɠɔ GALAGI letema, wo la woiloni naa ma, nii é ɠɛni bosu wo ma, wo la ziɛni ga ná-kala gooiti, ta ná-deveiti, ta ná-tɛnɛ gooiti.» 24 Zelemi boni mɔnɔ nuɓusɛi pɛ ma, zunu, anzanu, é ɠɛ ma: «À woilo Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ma, Zuda nuiti wo zeini Ezipete yooi zu. 25 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii, Izilayɛle ná-GALAGI wooi ɠaa: ‹Wa ɓɔɠɔ, wa wo-anzaiti wo boni ga: Kɛɛɠeleɠele ge la ná, kɛni nɔ gi gá-minazeɠegi laazeeli Geezu Anzanu Masagi ʋɛ, gi ansansegiti kula bɛ ga zalaɠai, ta puya zalaɠaiti. Naa ma ka wo kɛa. Tama, à ziɛ ga wa-minazeɠegiti. Nii wo ma minazeɠe boni, wo naa ɠɛ! 26 Naa ɠa é ba, à woilo Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi ma: Nà ɠonazu dàasei golai ma, Zuda nuiti ti Ezipete yooi zu, taɠila kpalaa ge la mɔ dàaseigi woga pɛ, a ɠɛna kona woga, é ʋa ɠɛ ma: Gè ɠonaa Maliɠii Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, nii é vulua. 27 Nà ɠaaɓa, gè la undaanɛ leʋega wo ma, kɛni nimizai nɔ. Zuda nuiti kpein ti Ezipete yooi zu, eyɛsu ti pɛ ti ɓe, ta za ga kɔɔi, ɓaa pului. 28 Tanigaani nɔ ɠa ta ɠula kɔɔi ya, ti ɠale ma, ti zeɠe Ezipete yooi zu, ti ʋa Zuda yooi zu. Naazu Zuda nuiti ti liini ɓɔɠɔ maaʋelazu Ezipete yooi zu, ti zaama, mɔtaiti ta yɛ vulua, ta kwɛɛ ni dàawooi ɠa a ʋilɛ su, ɓaa tɔnɔi ʋe. 29 Wɛlɛ poogi ʋa, zèe ɠa zeelizu wo ma adaʋɛ tɛi, wo ɠɛ suɠwɛɛ ga dàawooi ɠa ʋilɛ su, é lo wo nimiza vai ʋa,› Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 30 ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa: Nà Ezipete masagi Falaɠɔn Wofela lɔɔzu sili nuiti zeezu, niiti ti gaiziɛzu ga ti paa, eɠɛʋelei gè Zuda masagi Sedesiyase lɔɔni la Ɓaɓilɔne masagi Neɓukadenɛzaal yeezu, sili nui é ɠɛni gaiziɛzu ga é paa.› »