Jeremiah 31 (TOMA)
1 «Siɛgi zu naama yeeɠɛɠalai zeelizu la, nà ɠɛ ga GALAGI Izilayɛle wolodamaiti pɛ bɛ, tiya ma ti ɠɛ ga nà-nuɓusɛiti,» Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 2 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:«Teʋebai zu, gè nà-nuɓɔɠɔlai lɛɛni ga naati,niiti ti ʋelani, ti ɠula boɠa zɔkpɔi ɠa.Izilayɛle ɠa zoo niina é ná-eteai ziɛ gaanɛ zu. 3 É ɠɛni ɠɛɛzu ma:‹Kaite Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋaani, é ɓɔɠɔ lɛ ga zè.›Gè ɠɛni ma nà ɓalaa:‹Gè è nɛɛʋɛ ʋɛ kaite wɔlɔwɔlɔ,naa ɠa é ba, nà yɛsu ɠilizu è ʋa gola. 4 Nà è losu ʋolu, nɛ̀ɛbɛ nui Izilayɛle,naazu ɗa lo ʋolu.Ɗa dɛ ɗa ɗa-lamade pagɔiti seɠe ʋolu,è ɠɛ kua wo nuiti saama, ti ɠoozunɛai. 5 Ɗa leezɛn ɓeleiti da ʋolu ga niinɛ Samali ɠizeiti ma.Kpele leʋe nuiti ta ta-ɓeleiti ma lɔnɔgi zɔlɔɔ. 6 Mazɔlɔɔ naama voloi ɠa ʋaazu,voloi ada makɛ nuiti ta kpeei loo la Efelayime ɠize yooi zu ga:Ade li, de lɛ Siyɔn gizei ma,Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɔ bɛ, ada-ƓALAGI!› » 7 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:«À wooɠula ga koozunɛɛi Izilayɛle ʋɛ,à ɠɔkɔ ga koozunɛɛi ziiti ti ma mɔungi ná-faa zu.Nuiti ti wa-maamusɛ wooi mɛni, wo ɗa ɠɛ ma:‹Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa-nuɓusɛiti kizo,Izilayɛle nui mɔtaiti ti vulua, ti ɠizo!› 8 Nà ʋaazu ga tiye,gè zeɠe ga tiye lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzu ʋele yooi zu,gè ti ɠaalɛ ba, ti ɠula zooiti su ti maaɠoozaai.Nuiti ma zii pɛ ka é ti zaama, gaazuɠole nuiti, dɛkpu nuiti,anɛɛ anzanuiti kogi ti ma, ta niiti ti doin zɔlɔɔsu ga niina.Nà-nuɓusɛiti ta ɠale ma, ti ʋa ʋolu ga ti ɠaavɔniga wolai. 9 Ta ɠɛna ɠalega ma, ti ɗa ʋa, ta wɔlɔ, ti ɗa maanɛɛnɛi wo.Nà ʋa ʋolu ga tiye,gè lo ti luɠɔ, gè li ga tiye kɔtuɗɛiti pɔ bɛ,ga pelei gaa sɔli, ʋɛ ti la ɓunɛga ná.Mazɔlɔɔ nà ɠɛ ga Ɠɛɛɠɛi Izilayɛle ʋɛ,Efelayime ɠa ɠɛ ga dòun zunu mɔungi. 10 «Wɔi wo ga zii ɠiligiti, à woilo Ɠɔoɠɔ GALAGI laawooi ma,wo dɛɛ ga ziɛ zaama yooiti ta kpoloɗɛi laaʋɛ yooiti ti maaɠoozaai.À ɠɛ ti ma: ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI é Izilayɛle vazasu adaʋɛti,toɠa ʋaazu, é ti ɠaalɛ ba,é ɠaaɓa ti ma, eɠɛʋelei baala makɛ nui a ɗa kɛ la.› 11 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa Izilayɛle nuiti unmɔɔ,é ti ɠula ti zili nui ya ná-zobogi wɔɔlɔai. 12 Tiya ɠana ti ʋaazu ʋolu,ti ɗa wooɠula ga koozunɛɛi Siyɔn ɠizei ma,ti-ɠaazuʋɛ ɠa volo naa kpein tuɠɔti ʋaazu sɔlɔɔsu Ɠɔoɠɔ GALAGI ya,ga moloi, ga dɔɔ niinɛi, ga gulɔ niinɛi,ta baalagiti, ta boliiti, ta nikɛiti.Ti-yɛnvui ɠa ɠɛ eɠɛ kpelei nii ziɛi ʋuuzu ma ga pagɔ,ziiɓɔlɔ la mɔ ɠɛa ti ma. 13 Naazu anzalopoiti ta kuai wo koozunɛɛi zu,zunu loungoiti ɓalaa ta kɛwola wɔlɔiti.Nà ta-ɠaazuɗɛʋui valibo ga koozunɛɛi,nà ʋɛɛ ti yii ɠa ti yiiɓɔlɔ vai zu,gè ti laave ga koozunɛɛi. 14 Nà zalaɠa ɠula nuiti koozunɛ ga sua wulɔiti.Nà-nuɓusɛiti ta daami wo, é kula ɠɛga naama ani ʋagɔiti niiti nà ti ve ti ʋɛ,»Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 15 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:«Woo ɠa mɛnisu Lama,gɔlɔi ta gaazuɗɛʋui.Lasɛle ɠa ná-dointi saa wɔlɔi wosu.É la kɛɛzu gaa ʋa nɛɛnɛ ná-dointi faa zu,mazɔlɔɔ ti la mɔ ná.» 16 Kɛlɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:«Ɓɔɠɔ zo, è ɓe gɔlɔi ʋa,è-ɠaazuɗɛiti ti mina mɔ ʋu,mazɔlɔɔ nà ɗa-ɓɔlɔiti ma zalai veezu è ya,»Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.«È-lointi ta ʋaazu ʋolu,ti zeɠe ti zili nuiti ta-yooiti su. 17 Kito ka ná deɠɛmu è-mavofodaiti ta-vaa zu,è-lointi ta ɠalesu ma, ti ʋa ta-yooi zu ʋolu,»Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 18 «Gè Efelayime nuiti goomɛnini ga pagɔ,ti ɗa kpalagi wo, ti ɗa ɠɛ ma:‹È gi maaɠoloni, tama gi maaɠoloni,eɠɛ kololala nikɛ yiʋoi.Kɛlɛ gi ɠaaɠale ma è ʋɔ bɛ, gá ʋa è ʋɔ ʋolu.Mazɔlɔɔ ɗa ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, gá-ƓALAGI. 19 Ungo, gi ɠɛa ʋoluaveni è ʋa,kɛlɛ niizu gi nimizaa ɓɔɠɔ ma.È gá-vaaɠaazagi lɛa ga giye,zɔngɔ zɛlɛga gi ʋa,gi unfega, ɓaaɠula gi matɔɔzei naa ʋa, nii gi kɛai gi ma nu niinɛ ziɛgi zu.› 20 Efelayime ɠa ga dòun zunui gola nɛai bɛ̀,zìima loin ʋe.Siɛnɔpɛ su gè ɠɛɛzu peelalazu la,nà ɗa nɔ ɠigaiziɛ su,tɔɔzei gaamazu togɛ zìi ʋa, maawɔin ɠa mà gola.»Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 21 Kwɛpelema ɠɔtuiti to pelelaʋɛ,è kpaku ɠaazoɓagiti pilɛ.Ɠigaiziɛ pelei zu è ziaai la, pelei è ʋilɛgai polu.Ʋa ʋolu, nɛɛɲɔɠɔi Izilayɛle,ʋa ʋolu niima laa wolaiti su ti ga ɗɔnɔi. 22 Ɗa yɛsu ʋoluzu dɛ eyɛsu yeelɛ,aisa è ʋa yiimazeɠe, kololala anzalopoi?Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI faa niinɛ ɠulaa eteai zu,anzanui ɠa é zunui ɠaiziɛzu niina! 23 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii, Izilayɛle ná-GALAGI wooi ɠaa: «Siɛgi zu gè zooi ná-faiti maavalibosu la, ta Zuda laa wolaiti, niima wooiti ta wo mɔnɔ:‹Ɠɔoɠɔ GALAGI tuya loo è ʋɛ,Siyɔn gize ɲadegai ma, kizo fai zeizuʋɛ!› 24 «Naazu Zuda ʋa ɓalaɠaiti ta ma laa wolaiti su nuɓusɛiti pɛ ta zei ʋɔɔma zooi zu, naa ʋɛɛ tii ɠɛɛ nuiti ba ta niiti ti ziɛziɛsu ga ta-loganiiti. 25 Mazɔlɔɔ nà naati iɲɔdɔ, niiti ti ʋalaga zɛbɛi ma. Zɔiti ti vɔɔzu ɠae ma, nà naati maavaa ɠɛ anii kpein fe ti ya.» 26 Naa ʋolu gè wuunni, gè ɠaazulaalao. Nà-ɲiimɛnii ɠɛɛni bɛ̀ ga faa ʋagɔ. 27 «Foloi tanigaa ta ʋaazu, gè ʋa nuɓusɛiti ta suaiti faza Izilayɛle masadai zu ta Zuda masadai zu ná pɛ, eɠɛʋelei nu a ɗa ani zuwui vaza da kpalagi zu,» Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 28 «Eyɛsu niizu, gè ɠɛa dɛ laalɛɛni ti wu, gè ɗa ti lɔɔɠula, gè ɗa ti loka, gè ɗa ti ɓezeɠele, gè ɗa ti ɠoloɠolo, gè ɗa faa ɲɔi ɠɛ ga tiye. Kɛlɛ é zo niizu ma niina, nà ɠaaʋotesu ti ma, gè ti zei ʋele ɓɛtɛ ʋolu, gè ti zapelɔ,» Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 29 «Naama ziɛgi zu, nu nɔpɛ ge la mɔ niima vaalaalii woga ga:‹Ɠɛɛɠɛiti ti dɔɔɓɔi gului ma waai ma ɓoei miini,kɛlɛ ti-lointi ɲiigaiti ka ti ɠaaɓodani.› 30 «Ɛsɛ ka za kpɔɠɔ ɠotoi ma vaa zu. Zɔi a dɔɔɓɔi gului ma waai ma ɓoei mi, naa ɠa ɲiigaiti gaa a ɓoda.» 31 «Wɛlɛ, naama voloiti ta ʋaazu, yeei gè ʋaazu minazeɠe niinɛi wosu da Izilayɛle nuɓusɛiti bɛ, ta Zuda nuɓusɛiti,» Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 32 «É la ɠɛa eɠɛ minazeɠegi gè kɛɛni ti-mɛmɛwolani bɛ, voloi gè ti zoni da ti-yee ʋa, ga gè ti ɠula Ezipete yooi ʋa. Ti minazeɠegi naa ɠoloɠoloni, anɛɛ ni nà ɠa gè ɠɛni ga ti-Maliɠii,» Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 33 «Kɛlɛ wɛlɛ minazeɠegi ʋa, gè bosu Izilayɛle nuɓusɛiti bɛ, naama voloiti poluma,» Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. «Nà nà-tɔgi lɔ ta-ɠisiɛiti su, gè sɛʋɛ ti-yiimaʋɛti. Nà ɠɛ ga ta-ƓALAGI, ti ɠɛ ga nà-nuɓusɛiti. 34 Nu nɔpɛ kpɛdɛ la mɔ ɠɛa ba ga é seiɲɔɠɔ ɠala, ɓaa kɛɛɠɛloun, é ʋa ɠɛ ma: ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠwɛɛ!› Mazɔlɔɔ ti pɛ ta kwɛ̀ɛ, é zo doungoiti ma ti zaama, é zeeli nu ɠiteiti pɛ ma,» Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. «Mazɔlɔɔ nà ta-vaaɠaaza golaiti suvaayɛ, gè la mɔ ta-ɠotoiti devea ti unma.» 35 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa,é foloi veezu, é wozakalagi ve foloi,é tɔgiti seiɗa é ʋilɛ alugi ta somideɠaiti siɛ ʋelei ʋa,ti wozakalagi veezu kpidii,é kpoloɗɛi ɲiikpisu eyɛsu ma lakpatakpagiti tugi ɠula,daasei ka ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii: 36 «Kɛni ni naama lɔgiti ta ɠoloɠolona gàazu,naa a ɠɛna, gaa ɠa ʋala deɠɛmu Izilayɛle mavofodai ʋa,eyɛsu ɠɔ é la mɔ ɠɛa ga zii gàazu,»Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 37 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:«Ni nu ɠa zoo é geeɠɔlɔgi ɠɔɠɔ, é lɛ maazuʋɛ,ɓaa é zoo é zooi ɓomaʋɛ wuʋɛ ɠɔɠɔ,naazu nà Izilayɛle mavofodai kpein pili ya,tɔɔzei faa ɲɔi kpein ba ti kɛɛni,» Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 38 «Wɛlɛ, foloi tanigaa ta ʋaazu, Zeluzalɛme taa wolai ɠa losu ʋolu Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, é zo pɛlɛ ɠaaɠoozagi Ɠananeyɛle ʋɔ bɛ ma, é zeeli Zokosu Siɠidaʋɛ ma,» Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 39 «Kɔɠɔ galui ɠa la ʋolu, é zɔle, é zo folo liizu ʋelei, eyɛsu é li Galɛɓe ɠizei ʋɔ pelei, naa ʋolu é lati ga Goate ʋele. 40 Pɛtugi pɛ su, ʋɛ zuʋuiti ta nu ʋoomaiti ti ʋilisu ya ná, ta dɔɓɔi kpein su eyɛsu é zeeli Sedelɔn kɔtuɗɛi ma, eyɛsu é zeeli siɠigi woizuʋɛ ma, ʋɛ ná ga Soo Ziɠidaʋɛ folo ɠulazu ʋelei, ti pɛ ta ɠɛ ga zou ɲadegai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ, nii é la mɔ ɠulaa zea, é la ɓalaa ɠoloɠologa mɔnɔ.»