Jeremiah 50 (TOMA)
1 Wɛlɛ wooi nii ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI boni GALA goo wo nui Zelemi ma, é lo Ɓaɓilɔne ʋa, ta Ɓaɓilɔne nuiti ta-yooi: 2 «À zeze ga niima wooi zii ɠiligiti saama,à dɛɛ ga poogiti maaʋele,à daazeeli, wo mina tanɔpɛ dɔɔɠu,Ɓaɓilɔne zoga!Unfe faa ʋe ná-kɔɔɠɔ ganigiti bɛ,ná-zɛɛ ɠalagiti sasuɓalia,ungo, Ɓɛle unfega, Maladuke iɲɔ ge leʋea! 3 Mazɔlɔɔ zii ta ɠa ʋaazu daalɔɠɔma,é zeɠe lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzu ʋelei,toɠa ná-zooi ná-faiti pɛ faliboga teʋebai koloɠologai,nu nɔpɛ ge la zeiɗa ná.Nuɓusɛiti ta suaiti ta ɓizɛ, ti zeɠe ná,ti pɛ ta ɲɛɛlɛ ná. 4 « ‹Naama ziɛgi zu, naama yeei,Izilayɛle nuiti ta ʋa ʋɔɔma ta Zuda nuiti,ti ɗa ziɛ, ti ɗa wɔlɔ,ti gàiziɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI, ta-ƓALAGI,›Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 5 ‹Ta Siyɔn ʋelei maaɠaazaɠabo,ti ɠaaʋote ná ʋele ma,ti ɠɛ ɓɔɠɔ ma: À ʋa, ade ɠili Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋaga ɠɔoɠɔ minazeɠegi, de la yeema ma pɛ!› 6 Nà-nuɓusɛiti ti ɠɛa ɠulani ga baala kpulugiti ti loai ya.Ti makɛ nuiti ti ti ɠakani,ti ti vaza gizeiti ma,ti ɗa lɛ gize wolaiti ma, ta gize nɛmɛiti,ti yeema ta-zasai ma. 7 Niiti ti ɠɛni ɠomisu ga tiye,naati ti ɠɛni ti ɠɛɛzu ga laamianigi.Ti zili nuiti ti ɗa ɠɛ ma:‹Faa ɲɔu la ga naa,tɔɔzei ti kotoi ɠɛɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI laalɔɠɔma,tɔungi é ɠɛni ti ma ga sasai,ʋɛ telebodai ɠɛni ɠɛɛzu ná,ti-mɛmɛwolani ta-ɠitogi ɠɛ de. 8 « ‹À ʋela, wo ɠula Ɓaɓilɔne ʋa,à ɠula Ɓaɓilɔne nuiti ta-yooi ʋaeɠɛ boli zinɛi a ɠɛ loni togani ɓulugiti untuɠɔ! 9 Mazɔlɔɔ nà ʋaazu zii wolaiti buzeɠezu,ti ma ɓulugi ti lɛ Ɓaɓilɔne laalɔɠɔma,naama nuiti ta ʋa, ti zeɠe lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzu ʋelei.Ta ɠɛʋele ɓɛtɛ kɔɔɠɔ vai ma daalɔɠɔma,ta vɔni ma.Ta-mɛɛinti kɛɛʋɛ eɠɛ kɔɔɠɔ nui gola ɠeleɠelegai,é la ɠalega ma ga yeaɲaka. 10 Ta loo Ɓaɓilɔne nuiti ta-yooi zu,zɔiti ta loo su, ta yiɠo gola,›Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 11 « ‹Ungo, wa zoo wo ɠoozunɛ,wo ɓɔɠɔ maamusɛ ga koozunɛɛi,wɔiti wo loai kɔ̀ligiti su!Wa zoo wo ʋili eɠɛ nikɛ yiʋoiti ti tufa lɛnugi zu,wo kpeei loo ga soovalegiti kɛʋele! 12 À wɛlɛ lɛɛ wo zɔlɔɔ zooi ʋa,é lɔa unfegi zu, é ɠɛa ga ɓaaɠulamai bɛ.É ɠɛa ziiti saama ga ma ɠaaɓelagi,teʋebai, zou vɔɔi suɲakai.› 13 «Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-ziimaleʋei maaʋele maná ɠɛa ga zooi ʋɛ aniiti pɛ koloɠologa ná,nu nɔpɛ ge la zeini ná.Niiti dɔin ti leʋesu Ɓaɓilɔne ɠobaʋɛ,kɔɔlɛ ɓooi ɠa yeizu ga tiye,ti kpeei loo naa ma,ta ná-faa zuɠoloɠologi kpein kaana. 14 Wo pɛ mɛɛn ʋili nuiti,à lopele ɓɛtɛ Ɓaɓilɔne maaɠoolii zu.À wa-mɛɛinti pili ma,à mina ta yɛ ʋoluzu,mazɔlɔɔ é faa ɲɔi ɠɛɛʋɛ ga Ɠɔoɠɔ GALAGI. 15 À maalati, wo kɔɔɠɔ ɓeei loo daalɔɠɔma mini-o-mini!Wɛlɛ, é ɓɔɠɔ vea, é zeeiti tɛ geezu,ná-pɛlɛ wolaiti ti ʋua ya,ná-siɠigiti ti wolo.Salai ɠana Ɠɔoɠɔ GALAGI feai zea.Ungo, à sala, wo kɛ bɛ eɠɛʋelei é kɛɛni la. 16 À ná-ani zuwu vaza nuiti kula zea,ta ná-molo leʋe nuiti.Ɛsɛ ge li ná-nuɓusɛa ʋɔ ga kɔɔi ʋaaluabai,ɛsɛ ge ɓɔɠɔ maaʋela ná-zou zu. 17 «Izilayɛle ɠɛni nɔ ga baalagi é looni ya,zalaiti ti ɗa kpɛ.Asiili masagi ɠa é ɠɛni ga ma mɔungi, é ta mi ba.Naa ʋoluma, Ɓaɓilɔne masagi ʋa é ma ɠaeiti golowolo. 18 Naa ɠa é ba, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii,Izilayɛle ná-GALAGI wooi ɠaa:‹Nà wuzeɠezu Ɓaɓilɔne masagi laalɔɠɔma ta ná-zooi,eɠɛʋelei gè wuzeɠeni la mɔungi Asiili masagi laalɔɠɔma. 19 Nà Izilayɛle ɠaaɠalesu ma ná-sasai zu,é ɗa ɠɔnɔ gaiziɛ Kaalamɛle gizei ma ta Ɓasan ɠizei,é la ʋalaga ani nɔpɛ ma Efelayime ɠizeiti ma ta Galaade gizeiti. 20 Naama ziɛgi zu, naama volo ná,nu ɠa Izilayɛle ná-faaɠaaza golai ɠaiziɛ ʋele-o-ʋele,ɲɛɛlɛa ɠa ɠɛ de niina,Zuda ná-kotoi ɠa ɠaiziɛ, kɛlɛ é la ɠaa.Mazɔlɔɔ nà naati maavaayɛ, niiti gè ti yɛgai ná,›Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 21 « ‹Wo pɛ à li, wo laalɛ Melatayime yooi wu.À laalɛ bu, à li Pekɔde nuiti daalɔɠɔma.À ti zuɠoloɠolo, wo ti pɛ suwuɠaaleʋe,›Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.‹À naa ɠɛ, nii gè wo loga ma! 22 Nu ɠa kɔɔɠɔ zɔngɔi mɛnisu zooi zu,faa zuɠoloɠolo gola ʋe. 23 Ee, naa ɠɛɛʋɛ nɛi ga ɠite?Ɓaɓilɔne é ɠɛni ga malitoié ɗa eteai pɛ golo, é kpulukpulu,tɔ ɠa é woloa, suɠaleɠale.É ɠɛa ga zooi koloɠologai ziiti saama. 24 Gè balii ɓɛtɛni, gè da è ɠɔɠɔwu,è ɠɔɔʋɛ la, Ɓaɓilɔne,è la ɓɔɠɔ looni ga ná,ti è ɠaai ma, ti è zo,tɔɔzei è laalɛɛʋɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI wu. 25 Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-kɔɔɠɔ zɔɔla makɛsuʋɛ laalaoga,é ta ɠula su, é ʋa ná-ziiɠaawanai ɠula kɛlɛma.Mazɔlɔɔ botii ɠana Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ʋaazu kɛɛzuƁaɓilɔne nuiti ta-yooi zu. 26 À ʋa pɔ bɛ, wo zeɠe eteai zu ná pɛ,à ná-molo ɠotaiti daaɠale,wo ma kɔɔzoganii ɠaalɛ ba,eɠɛ molo ɠilii ma ziɠigiti,wo ma zuwu ɠaaleʋe mɛtu,ani ɠila kpalaa ge mina yɛ ná. 27 À ta-zalaʋusu ɠɛzɛiti kpein paa, ta-nikɛ zinɛi tɔnati pɛ,ti yei ti-ʋaazuʋɛ!Ti maanɔɠɔa! Mazɔlɔɔ ta-voloi zeeliaga Ɠɔoɠɔ GALAGI laalɛ ti wu. 28 Wɛlɛ, nu ɠa pela nuiti gooi mɛnisupoolai wogai ti ʋa Ɓaɓilɔne yooi zu.Ti ʋaa wooi naa lɛɛzu ga Siyɔn,ʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ada-ƓALAGI potokulai ɠɛɛzu la,fai nuiti ti daani sei ʋɛlɛi ma, naama ʋotokulai. 29 « ‹À mɛɛn ʋili nuiti pɛ toli,wo ti leʋe Ɓaɓilɔne laalɔɠɔma.Ti ta-ɠɔɔlaaɠai ʋu maaɠoolii zu,ti pela ʋelei pɛ so tuɠɔ.Faa ɲɔi nii é kɛɛni, ti naama zalai ve zea,ti naa la ma, nii é daani zɔiti ma.Wasogɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, Izilayɛle ná-GALA ɲadegai. 30 Naa ɠa é ba, ná-buzeɠe niinɛgiti kpein ta loo bu taazuʋɛ koi yɔɠɔzuʋɛti,ná-kɔɔɠɔ nuiti pɛ undaa ɠa ʋili naama volo ná,›Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 31 ‹Gè laalɛa è wu, Ɓaɓilɔne, waso nui,›Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii wooi ɠana.‹Ɗɔnɔ ma yeeɠɛɠalai zeelia,nɔ̀nɔ ma ziɛgi ɠa gè laalɛ è wu. 32 Waso nui ɠɔɠɔi ɠa ziɠazu, é loo,nu nɔpɛ ge la buzeɠea.Gè abui lo ná-taa wolaiti ba,nii pɛ é maaɠoolii zu, é naa pɛ kɔmɔ.› 33 «Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii wooi ɠaa:‹Ti nimizai zeiɗa Izilayɛle nuiti ta Zuda nuiti ma.Zɔiti ti ti zoni, ti li ga tiye duɔlai zu,naati ta ɓatasu ti ma, ti ɠɛlɛ ti ʋilɛ fai ʋa. 34 Nɛ̀i gè ga ti unmɔɔ nui, zobo ka bɛ̀,nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii.Ti maavai kpein ka zèa,ga gè ʋa ga ziilɛigi eteai zu,gè kpɔlɔi zei Ɓaɓilɔne nuiti ma. 35 « ‹Kɔɔi zeeli Ɓaɓilɔne nuiti ma,ta ná-taa wolai zu nuiti,ta ná-kundiɠi wolaiti ta ná-ɠima nuiti,›Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 36 ‹Kɔɔi zeeli ná-zɛɛ ɠala goo wo nuiti ma,ti ɓoloɠa ɓɔɠɔ ma!Kɔɔi zeeli ná-salaʋusuiti ma,ti-ɠigi leʋe kpe! 37 Kɔɔi zeeli ná-sooiti ma, ta ná-kɔɔɠɔ wotoloiti,ta nuɓusɛi ma zii pɛ niiti ti kɔɔi ɠɔɔzu bɛ,ti pɛ ti ɠɛ nɔ ga anzanu loungoiti!Kɔɔi zeeli ná-naavoloiti ma,toosui wo ga ti pɛ! 38 Fɔɔvɔgi ʋa ná-ziɛiti pɔ,ti pɛ ti vɔ su!Mazɔlɔɔ zou ʋe é ga kɔɔɠɔ gani zooi,maalua vai naa ɠaé ti lɛbi nuiti pɛ tɔungi ɠulazu ti ya. 39 Naa ɠa é ba, koʋeiti ta ná ɠɛ ga ti-zeizuʋɛ,zuluɓuiti ta saa wɔnigiti ta zei ná.Ɓaɓilɔne zuɲakai ɠa ɠɛ de, eyɛsu ɠɔ,nu la mɔ zeiɗa ná pɛ, eyɛsu ɠɔ. 40 Nà ná zuvaza,eɠɛʋelei gè kɛɛni la ga Sɔdɔme ta Gomɔɔlta ti-maaɠoolii ma laaiti,nu nɔpɛ ge la mɔ zeiɗa ná,nuɓusɛ nɔpɛ ge la mɔ zeizeiga ná,›Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 41 ‹Nuɓusɛiti ta ʋaazu,ti zeɠe lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzu ʋele yooi gila su.Zii ʋe bɔɔlɔai gola, ta masa golaiti ti pele ma,ti ɗa zeɠe zou ɓela ga. 42 Ta-zalaʋusuiti ta mɛɛinti gaalɛɛzu ta kpɛɛinti.Ti zuɲɔuʋɛ, ti la maawɔinɠaa ɠɛa,ti ɗa zɔngɔ eɠɛ kpoloɗɛi a ɠɛ zɔngɔzu.Ta zeini sooiti kɔma,ti zeiɗai kpasu eɠɛ nu ɠila kɔɔɠɔ vai maƁaɓilɔne nuɓusɛi laalɔɠɔma. 43 Ɓaɓilɔne masagi naama wooi mɛnigai ma,zeeiti su ɠɛni yɔɔɠɛ,maaɠilii lɔɔni ma,taɓai so eɠɛ anzanui a ɠɛna doin zɔlɔɔsu. 44 Wɛlɛ, eɠɛ zalai é lɛɛzu,é ɠula Zuludɛn lɔɓɔ wolai zu,é ʋa adaʋɛ laalɔɠɔma, ʋɛ ná la ʋalasu,nà ʋaazu, gè ti pɛ kpale ná, gaazulooma ɠila nɔ laawu.Zɔi gè yiimazeɠeai la, gè naa zei Ɓaɓilɔne unda.Mazɔlɔɔ ɓɛ ɠa é ga kɛ̀ʋele?Ɓɛ ɠa ná-poluvaawo kuye mà?Baala makɛ nui ɓɛ ɠa a lo dàalɔɠɔma? 45 À woilo dɛɛ faazeikpasui manii Ɠɔoɠɔ GALAGI kpɛtɛai Ɓaɓilɔne laalɔɠɔma,ta kisu vaiti é ti ɓɛtɛai Ɓaɓilɔne nuiti daalɔɠɔma.Gaamazu ta li ga tiye eɠɛ togani goa nɔ,ta ti-zeizuʋɛ ɠoloɠolo. 46 Ti zo fai ma lugi ɠa zooi ɓali,ma ɓee wooi mɛnini ziiti saama.› »