Jeremiah 51 (TOMA)
1 Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:«Nà faa zuɠoloɠolo fiilɛi leʋesu Ɓaɓilɔne ma ta su nuɓusɛiti, 2 Nà wɛɛinti teʋesu Ɓaɓilɔne, ti li, ti gaavɛ,ta ná-zooi zuwo.Mazɔlɔɔ maanɔɠɔi ʋaa voloi,ta loo ma adaʋɛ pɛ. 3 Mɛɛn ʋili nuiti, à wa-mɛɛinti pili wo zili nuiti ta-mɛɛn ʋili nuiti ma!Wo zili nuiti ti mina wokomaalɛ ga ta-ɠaka makɛ seɠei.À mina ná-salaʋusu niinɛiti makɛ,à ná-kɔɔʋɛbɛi zuwuɠaaleʋe. 4 Niiti ti maawanazu, ti za,naati ta loo bu Ɓaɓilɔne yooi zu,nu maawanaiti ta ɠɛ Ɓaɓilɔne taazuʋɛ pɛ. 5 Mazɔlɔɔ ta-yooi zulaavegɛ ga faaɠaazagiIzilayɛle ná-GALA Ɲadegai laalɔɠɔma.Kɛlɛ Izilayɛle ta Zuda ti la ta-ƓALAGI looni ya,Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii. 6 «À ʋela, wo ɠula Ɓaɓilɔne ʋa, ɛsɛ ge ɓɔɠɔ unmagala!À mina ɓe ɓɔɠɔ ʋa, wo ʋa lɔ kpakɔi wu é zeelizu ma.Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-potokula voloi ʋe,toɠa naa laazu ma, nii maanɛai é sɔlɔɔ. 7 Ɓaɓilɔne ɠɛni Ɠɔoɠɔ GALAGI yeezu ga zanu ziawɔi.É ɠɛni eteai pɛ sosu,ziiti pɛ ti ɠɛni ná-dɔɔi ɓɔlezu,é ɗa tɔungi zeɠe ma. 8 Ɓaɓilɔne loa bu ga suvilɛ, é ɓulukpuluga.À wɔlɔ ma! Wo gulɔi ziɛ ná-palaiti ga.Tanisu toɠa ʋalo. 9 « ‹Gi Ɓaɓilɔne zaleni,kɛlɛ é la ʋaloni.Ade ɓeteʋe ba, ɛsɛ ge li ná-zou zu.Mazɔlɔɔ tukpɔ vai zeelia geeɠɔlɔgi ma,é zeelia tonaɓiingiti ma. 10 « ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI tukpɔi ɠaaleʋea de ʋɛ,à ʋa, ade bo Siyɔn ná pɛ,nii Ɠɔoɠɔ GALAGI ada-ƓALAGI kɛɛni.› » 11 «À mɛɛinti gaazoɓa,à mɛɛn ʋuu ɓɔlɔiti daave!Ɠɔoɠɔ GALAGI Mɛde masagiti zii ɲiikpiga,tɔɔzei Ɓaɓilɔne ɠoloɠolo fai ɠa é kpɛtɛai.Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-potokulai ʋe,sei ʋɛlɛi ma ʋotokulai. 12 À Ɓaɓilɔne ziɠigiti so fai ma ʋoogiti tɛ geezu.Niiti ti wɛlɛzu ná ma, à ti-zeizuʋɛti kpɛtɛ,à ada zumɔ nuiti dɔɔɠu!Mazɔlɔɔ deve ɠa Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠisu,toɠa naa laazeeli,nii é deveai Ɓaɓilɔne nuiti daalɔɠɔma. 13 Ɓaɓilɔne, ɗɛi è zeini ziɛ wolai laaʋɛ,ɗɛi è naavolo wolaiti sɔlɔɔgai,è-ɠaaɓelagi zeelia, é zoloo ɗa-vaa ɲɔi ma. 14 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii ɠonani naa ma vaa zu:‹Gaamazu ni nà nɔ ɠa gè ga GALA,nà ʋaazu è ʋɔ ga nuɓusɛi ma ʋɛbɛi,ti è maaɓɔle eɠɛ koto kpulugiti,Ta pilɛ sɔlɔɔ kpeei loo è ma.› » 15 Ɠɔoɠɔ GALAGI zooi ɓɛtɛni ga ná-zobogi,é eteai laani ga ná-ɠimalai,é geeɠɔlɔgi zuvieni ga ná-keleɠelegi. 16 A devei veena, ziɛiti ta ɗa ɠaalɛ ba geezuʋɛ,tonaɓiin golaiti ta lɛ, ti zeɠe zou ɓela ga.Toɠa ɗa mainmain ɠula tonai ʋɛ,fiilɛiti ta ɗa ɠula ti-makɛsuʋɛti. 17 Nuɓusɛi pɛ ka ɗa ɠɛ ga ɠimalala nu ná-faaɠwɛgi zu,ɲɛɛliɠi nui kpein ka ɗa unfe ga ná-kɔɔɠɔ ganigi nii é kpɛtɛai,mazɔlɔɔ kɔɔɠɔ ganigi naati ta nɔ ga wafuun gani,zɛnvu viilɛ la ti zu. 18 Ta nɔ ga wafuun gani, ɲɛɛɠulasu ɠɛɛwotii nɔ ʋe,ti pɛ ta leʋesu, ti ɓe,siɛgi zu Ɠɔoɠɔ GALAGI wuzeɠezu la ti laalɔɠɔma. 19 Tɔun ge la ga ti ɠɛʋele,tɔungi é ga Izilayɛle ná-naavoloi.Tɔun tɔ ɠa é ga eteai pɛ kpɛtɛ nui,tama Izilayɛle wolodamai ɠa ga tɔun nɔnɔ.Daasei ka ba ga: «Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii». 20 «Ɓaɓilɔne, è ɠɛni zèa ga kpekpekpuai, ta kɔɔɠɔ zɔɔlai.Ɗa ɠa gè è zeɠeni, gè ziiti suɓulukpulu ga ɗe,gè masadaiti koloɠolo ga ɗe. 21 Ɗa ɠa gè è zeɠeni, gè sooitita ti ɠɔma nuiti suɓulukpulu ga ɗe.Ɗa ɠa gè è zeɠeni, gè kɔɔɠɔ wotoloitita ti ɓizɛ nuiti suɓulukpulu ga ɗe. 22 Ɗa ɠa gè è zeɠeni, gè zunuitita anzanuiti suɓulukpulu ga ɗe.Ɗa ɠa gè è zeɠeni, gè kɛwola wɔlɔitita buzeɠe niinɛgiti suɓulukpulu ga ɗe.Ɗa ɠa gè è zeɠeni, gè zunu loungoitita anzanu loungoiti suɓulukpulu ga ɗe. 23 Ɗa ɠa gè è zeɠeni, gè baala makɛ nuitita ta-ʋaala kpulugiti suɓulukpulu ga ɗe.Ɗa ɠa gè è zeɠeni, gè tii ɠɛɛ nuitita ta-nikɛiti suɓulukpulu ga ɗe.Ɗa ɠa gè è zeɠeni, gè kundiɠi wolaitita tukpɔɠaaleʋe nuiti suɓulukpulu ga ɗe. 24 «Kɛlɛ, wa ka názuʋelei gè ʋaazu Ɓaɓilɔne zalazu la, ta ná-taaʋeaiti,faa ɲɔu kpein faa zu ti kɛɛni ga Siyɔn,»Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 25 «Nà wuzeɠezu è laalɔɠɔma,faa zuɠoloɠolo gizei,ɗɛi è eteai pɛ koloɠolosu,»Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana.«Gè yeewuzeɠea è laalɔɠɔma,nà è ɠilikilisu, è zeɠe fasaiti maazu,gè è ɠɛ ga gizei nii abui galani. 26 Nu la kɔtu nɔpɛ seɠea è ʋɔ bɛpɛlɛ woizuʋɛ vaa zu, ɓaa buulaa vaa zu.Ɗa ɠɛ ga teʋebai yeenɔpɛ,»Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 27 «À poogiti pilɛ zooi zu!À puʋugiti fɛ ziiti saama!À ziiti pɛ toli Ɓaɓilɔne laalɔɠɔma,à Alalate ta Mini ta Asakenaze masadaiti toli daalɔɠɔma.À kɔɔ ɠundiɠiiti teʋe, ti nuiti daaseigi zɛʋɛ daalɔɠɔma.À yeeʋɛɛ sooiti ma eɠɛ koto kpulu golai! 28 À ziiti pɛ toli, ti ʋa daalɔɠɔma,Mɛde masagiti ɓɔɔɓɔ ta ta-ɠundiɠiiti,ta ta-lukpɔɠaaleʋe nuiti,ta zooiti kpein ti zeini ti unda. 29 Zooi ɲiikpiga mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI yiima vai laazeelia Ɓaɓilɔne laalɔɠɔma,é ná-zooi valibo, é ɠɛ ga zooi koloɠologai,é ʋala nua ma ta zei ga. 30 Ɓaɓilɔne zalaʋusu ɠɛzɛiti ti looɠoga kɔɔi ɠɔɔ vai ʋa,ti lɔɔɠuai yɛga siɠigi zu, ti-zɛbɛi ɓega.Ti ɠɛni eɠɛ anzanu goiti.Abui ʋilini ti-zeizuʋɛti ba,ná-pɛlɛlaʋɛ ma zɔɠɔgiti ti ɠaleɠale. 31 Kpizɛ nuiti ta ɓɔɠɔ ɓɛɛzu,keelaiti ti ɗa ɓɔɠɔ ɓɛ,ti zeeli Ɓaɓilɔne masagi ʋɔ bɛ,ti ʋa ma wooi laazeeli ma ganá-taai zoga ná pɛ. 32 Ziɛ maaleʋesuʋɛti ti zoga,abui ɠa sosu seeligiti ba,dualuagi lɔ salaʋusuiti su.» 33 Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii, Izilayɛle ná-GALAGI wooi ɠaa:«Ɓaɓilɔne maawɔingo, ta ɠɔɠɔlosu su,eɠɛ zooi kɛʋele ɓɛtɛai molo loɠa vai ma.Nágo ʋe na, teʋe voloi ʋa zeeli.» 34 Zeluzalɛme ɠɛ ma: «Ɓaɓilɔne masagi Neɓukadenɛzaal mìini,é sùvɔfɔle, é zɛ̀ni ɠana eɠɛ ɲaka zuɲakai.É kpɔ̀leni eɠɛ suai maayikiai,é kogi zulaave ga nɛ̀ɛzuʋɛ pɛ,naa ʋolu é pìlini ya.» 35 Siyɔn nuɓusɛiti ti ɠɛ ma:«Toomai kpein Ɓaɓilɔne boni ga ze gá dòinti,é naa ma zalai zɔlɔɔ!»Zeluzalɛme ɠɛ ma:«Mà ɲamai é ʋuuni, naa la Ɓaɓilɔne nuiti unma!» 36 Naa ɠa é ba, Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠaa:«Wɛlɛ, ɗa-vai ɠa niina zèa,gè ɠasɔ zeɠea ga ɗa-ʋotokula vai,nà ʋaazu ná-ziɛ wolai vɔɔzu su,gè ná-ziɛungi vɔ su. 37 Nà Ɓaɓilɔne ɠɛɛzu ga kɔtu ziɠigi nɔ,koʋeiti seizuʋɛ,é ɠɛ ga laavɔɔ ani ta ɲɛɛɠula ani,nu nɔpɛ ge la mɔ ɠɛa ná. 38 Niizu dɛ, Ɓaɓilɔne nuiti pɛ kɛɛʋɛ eɠɛ zalaiti ti ɗa zikɔ,ta zikɔzu eɠɛ dɔɓɔ zuaiti. 39 Siɛgi zu ti ɠɛɛzu unga la wuulee,nà ta-vɛtii ɠɛʋele ɓɛtɛgè dɔɔi ʋu ti-la, é ti zo,nii a kɛ ti ɠoozunɛ,ti ɲiimɛnii wo ga ɠɔoɠɔ ɲiimɛnii,ti la mɔ ɠaazuzeɠea ma eyɛsu pɛ,»Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 40 «Nà li ga tiye ti-ʋaazuʋɛ eɠɛ baala ziʋoiti,eɠɛ baala sinɛ wolaiti, ta boli zinɛ wolaiti.» 41 Naa ziɛʋɛ ɠale, Sesake zogai?Koo, tɛi eteai pɛ ge ɠɛni maamusɛzu!Koo, Ɓaɓilɔne ɠɛa ga adaʋɛ ná ɠoloɠologai ziiti pɛ saama! 42 Kpoloɗɛi lɛa Ɓaɓilɔne ma,ma lakpatakpagiti ti maaɓɔlega ga keɠaaɓaai. 43 Ná-taaiti ti ɠɛa ga ada ɠoloɠologaiti,zou vɔɔi é ga teʋebai,zooi nu la zeini su,ʋɛ fulu nu nɔpɛ ge la leʋesu ná. 44 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠɛ ma:«Nà wuzeɠezu Ɓɛle laalɔɠɔma,Ɓaɓilɔne ná-galagi,toɠa unpilisu ga naa, nii é kpɔleai.Ziiti ta ɓe niina li vai ʋa pɔ bɛ.Anɛɛ Ɓaɓilɔne ziɠigi ɓɔɠɔi woloa! 45 Wɔiti wo ga nà-nuɓusɛiti, à ɠula ná zaama,ɛsɛ ge yɛnvu magala,à maaɠooza Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-ziiɠaawanai ʋa. 46 À dama, wo iɲɔ ge mina leʋe,wo zasu mina ɓali ga ti ɠɛ wooiti,ti ɓizɛzu zooi zu!Wa wooi ta mɛni konagi tɛi su,wo taɠili mɛni poluma ɠonagi,toomai ɠa ʋooʋa zooi zu,kundiɠii ɠa wuzeɠe zɔi laalɔɠɔma, é kpɛ. 47 Naa ɠa é ba, foloi tanigaa ta ʋaazu,yeei gè wuzeɠezu la Ɓaɓilɔne ɠɔɔɠɔ ganigiti daalɔɠɔma.Ná-zooi kpein ga lɔ unfegi zu,ná-nuiti ti maawanazu, ti za,ta yɛ laani nɔ taa zaamaʋɛ. 48 Geeɠɔlɔgi zu ta zooi ta ti zu aniitita ɠoozunɛ, ti zɔngɔ Ɓaɓilɔne ná-faa zu,mazɔlɔɔ koloɠolo nuiti ta zeɠe lɛkpɛmaʋɛ nu ɠɔʋɛzuʋɛ,»Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 49 «Mazɔlɔɔ Ɓaɓilɔne maanɛɛʋɛ é loo butɔɔzei Izilayɛle nuiti faa zu, ti zaani,eɠɛʋelei nɔ é ma mɔinmɔin paani la eteai zu ná pɛ. 50 Wɔiti boɠa zɔkpɔi ʋoolaai wo ʋa,à li, à mina yɛ loni kpɛ!Wa ɠɛna ɠoozama, à ɠizɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI zu,ta Zeluzalɛme ná-fai ɠɛ wo yiima!» 51 «Gi ɠɛni unfegi zu,siɛgi zu gi ɠɛni poomugiti mɛnisu da.Unfegi lɔɔni gi ɠaazu,tɔɔzei wɛɛinti ti lɔɔniƓɔoɠɔ GALAGI zei ʋɛlɛi ma ada ɲadegaiti.» 52 «Naa ɠa é ba, foloi tanigaa ta ʋaazu,yeei gè wuzeɠezu laƁaɓilɔne ná-kɔɔɠɔ ganigiti daalɔɠɔma,nu maawanaiti kpain gooi ɠa ɠɛná-zooi zu ná pɛ,»Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 53 «Anɛɛ ni Ɓaɓilɔne a la lɛ geeɠɔlɔgi zu,é lɔɔɠuzuʋɛ ɠɛ ná maazuʋɛ,nu la zooga é ʋa vɔɔɠu ba,nà devei ve faa zuɠoloɠolo nuiti zea,ti zoo ti zeeli ma,»Ɠɔoɠɔ GALAGI wooi ɠana. 54 Kpee wooi ɠa mɛnisu, é zeɠe Ɓaɓilɔne,faa zuɠoloɠolo zɔngɔ woo wolai ɠa zeɠezuma yooi zu. 55 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa é ná ɠoloɠolosu,é kpee woo wolai ɠaaɓɛ.Sili nuiti ta zɔngɔzueɠɛ ziɛ wolaiti ma lakpatakpagiti,ti-lu golai ɗa ɠula. 56 Faa zuɠoloɠolo nui ɠana maaɓuɠa ba,toɠa ʋaazu laalɛɛzu bu,é ná-kɔɔɠuluɓaiti so ga duɔiti,é ta-ɠɔɔɠɔ mɛɛinti galeɠale.Mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa ga GALA soogai salai wosu,é naa ve ɛsɛ gilagilagi ya, nii soloogai ma. 57 «Nà dɔɔi losu ná-nu wolaiti da, ta ɠima nuiti,ta ná-kundiɠiiti, ta ná-tukpɔɠaaleʋe nuiti,ta ná-salaʋusu ɠɛzɛiti.Ta ɲiimɛnii wo, ɠɔoɠɔ ɲiimɛnii,ti la mɔ ɠaazuzeɠea ma eyɛsu pɛ.»Masa golai woo ɠana, daa ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii. 58 Ɠɔoɠɔ GALAGI, Fai-Pɛ-Maliɠii wooi ɠaa:«Ɓaɓilɔne ná-siɠi golaiti ta ɠoloɠolosu ɲɛgɛlɛin,ná-siɠidaʋɛti ti ɠaaɠoozaai, ta ɠala ga abui.Naazu nuɓusɛiti ti ta-wotii ɠɛa nɔ fuun,ziiti ti botii ɠɛa abui nɔ ʋɛ.» 59 Wɛlɛ, kalagiti kaa GALA goo wo nui Zelemi ti woni ga Selaya, Neliya ná-doun zunui, Maaseya ná-dounloin, nii é ɠɛni ga ti-zeizuʋɛ ma ɠundiɠii, siɛgi zu ti ɠɛni liizu la Ɓaɓilɔne ta Zuda masagi Sedesiyase. Naa ɠɛni ga naa ná-masadai ma ɠona naanisiɛi. 60 Zelemi naati sɛʋɛni, é pu sɛʋɛ ɓili gila su, nimiza vaiti kpein ti maanɛɛni ti zei Ɓaɓilɔne ma, de bosu wooi nii kpein é woni Ɓaɓilɔne ná-faa zu. 61 Zelemi ɠɛni Selaya ma: «Ɗa zeelina Ɓaɓilɔne, ɗa dama kpɛ è niima wooiti kala fɔɔn ga woo wola. 62 Naa ʋolu, ɗa ɠɛ ma: ‹Ɠɔoɠɔ GALAGI, ɗa ɓɔɠɔ ɠa è boni ga taai nii ɠa wolo, nu la zeiɗa ná, sua la zeiɗa ná, naa ɠa ɠɛ ga teʋebai zu eyɛsu ɠɔ.› 63 Siɛgi zu è ɓesu la ga niima zɛʋɛi ɠala, ɗa kɔtui ɠili ba, è pili Efelate ziɛ wolai ma ʋalii ɓomaʋɛ, 64 è ɠɛ ma: ‹Ɓaɓilɔne maa ɠa ɓɔɔlesu ga ziɛi, ga nii ɠɛʋele, é ɲɛɛlɛ, é la mɔ wuzeɠea pɛ, é ʋa ɠula nimizai zu Ɠɔoɠɔ GALAGI seizu ma.› »Ʋɛ ɠa Zelemi laawooiti kwɛgai ná.